Sončev mrk | (foto: FB Radia Ognjišče/Agata Slivka)
Evropa v senci Lune: Sončev mrk navdušil tudi poslušalce Radia Ognjišče
Novice Alen Salihović
Nebo nad Evropo je v sredo ponudilo enega največjih astronomskih spektaklov zadnjih desetletij. Popolni Sončev mrk je pas teme popeljal čez Grenlandijo, Islandijo, del Portugalske in predvsem sever Španije, medtem ko smo v Sloveniji lahko spremljali njegov delni začetek. Na Šmartnem na Pohorju se je travnik ob tej priložnosti spremenil v pravi naravni observatorij, večer pa se je nadaljeval še z opazovanjem Perzeidov.
Prvi popolni mrk v celinski Evropi po letu 1999
Sončev mrk nastane, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem ter s svojim navideznim premerom prekrije Sončevo ploskev. Če jo prekrije v celoti, nastopi popolni Sončev mrk in za nekaj trenutkov se sredi dneva stemni, okoli črne Lunine ploskve pa postane vidna Sončeva korona.
Mrk 12. avgusta 2026 je bil za Evropo nekaj posebnega. Šlo je za prvi popolni Sončev mrk, viden iz delov celinske Evrope po letu 1999. Pas popolnosti je potoval čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severno polovico Španije in majhen del severovzhodne Portugalske. Večina preostale Evrope je lahko spremljala delni mrk.
Še posebej spektakularno je bilo v Španiji, kjer je Lunina senca državo prečkala od zahoda proti vzhodu tik pred sončnim zahodom. Popolnost se je v različnih delih države začela okoli 20.30 po srednjeevropskem poletnem času.
Sončev mrk spremljali od Prekmurja do Jadrana: »Luna, ti nagajiva luna, sonček nam zakriva«
Delni Sončev mrk je v sredo zvečer pritegnil veliko pozornosti tudi med poslušalci in sledilci Radia Ognjišče. Na našem Facebook profilu so se oglasili iz številnih krajev po Sloveniji, pa tudi s Hrvaške in iz Španije, kjer je bilo mogoče spremljati popolni Sončev mrk.
Naši sledilci so pojav opazovali v Markovcih pri Ptuju, na Bizeljskem, v Bevkah pri Vrhniki, Grosupljem, Zalogu pri Šempetru, Piranu, Zaplani, Polšniku, Kavčah pri Velenju, Stavešincih, Lescah, Moravčah, Spodnji Velki in številnih drugih krajih. Tatjana Srebrnic se je oglasila iz Strunjana, Primož Galun iz okolice Ptuja, David Sopotnik pa iz Zaloga pri Šempetru.
Nekateri so mrk spremljali tudi med dopustom ob Jadranu. Oglasili so se iz Crikvenice, okolice Splita, Njivic na Krku, Poreča, Izole, Biograda in Bakarca. Mojca Skvarča je zapisala, da ga je opazovala v Crikvenici, Peter Kolenc pa je pojav spremljal celo iz Tarragone v Španiji.
Vreme sicer ni bilo povsod naklonjeno opazovalcem. Lidija Bračko je iz Maribora sporočila, da se je »prikradel oblak in konec«, Milena Golčman pa mrka v Umagu žal ni mogla videti. Tudi Ivanka Gerlanc je opozorila, da je bilo prav na zahodu nekoliko oblačno.
Nekateri so popolni mrk spremljali prek televizijskih in spletnih prenosov. Andreja Parkelj je zapisala, da so na BBC News prenašali dogajanje iz Burgosa v Španiji. Tanja Trček pa je iz Naklega sporočila, da so spremljali prenos Nase in dogajanje iz Španije ter tako popolni mrk videli iz več krajev hkrati.
Med odzivi ni manjkalo niti humorja. Vlasta Sagadin je vprašala: »Prosim za ponovitev, a lahko nazaj zavrtijo?« Janko Remc pa je ob lepem sončnem zahodu zapisal: »Luna, ti nagajiva luna, sonček nam zakriva.«
Nekateri so trenutek doživeli bolj osebno. Ana Pavšek je preprosto zapisala: »Sem ga ujela!«, Nada Drago Hramec pa, da je bilo lepo. Marko Kolar je ob astronomskem dogodku dodal še misel: »Pomembno je, da ujamemo večno življenje.« Urška Ulčar Koželj pa se je odločila drugače: »Sem bila raje pri sveti maši, kot pa gledala v nebo.«
Odzivi kažejo, da je redki nebesni pojav povezal ljudi na zelo različnih koncih Slovenije in tudi zunaj naših meja. Nekateri so ga opazovali skozi fotografske objektive, drugi z domačega balkona, tretji prek spletnega prenosa – vsem pa je skupen pogled proti istemu nebu.
V Španiji množice pričakale temo
V pas popolnega mrka so se odpravile množice domačinov in astronomskih navdušencev z vsega sveta. Španske oblasti so pričakovale do šest milijonov obiskovalcev, za opazovanje pa so po državi pripravili več sto uradnih lokacij. Zaradi velikega števila obiskovalcev, vročine in nevarnosti požarov je dogodek spremljala tudi obsežna varnostna operacija.
V kraju Buitrago de Lozoya severno od Madrida so ljudje tik po 20.30 z aplavzom pozdravili trenutek, ko je Luna zakrila Sonce in je pokrajino zajela tema. Za kratek čas so se pokazale tudi tako imenovane Bailyjeve biserne jagode – zadnje svetle točke Sončeve svetlobe, ki prodrejo skozi neravnine na Luninem robu.
Popolni mrk so spremljali tudi na zahodu Islandije. V Reykjavíku je popolnost nastopila okoli 17.48 po tamkajšnjem času, čeprav je opazovanje ponekod oteževala oblačnost.
Na Pohorju je Luna »ugriznila« v Sonce
Slovenija je ležala na skrajnem vzhodnem robu območja vidnosti mrka. Sonce je zato zašlo, še preden bi pri nas lahko opazovali največjo fazo pojava.
Na Šmartnem na Pohorju je Astronomsko društvo Orion pripravilo javno opazovanje. Travnik se je v večernih urah spremenil v naravni observatorij. Obiskovalci so prinesli stole, odeje in tudi svoje teleskope, društvo pa je za javnost pripravilo pet teleskopov.
Luna je začela Sončevo ploskev prekrivati okoli 19.25. Skozi zaščitna očala in ustrezno opremljene teleskope so lahko obiskovalci spremljali, kako se je na robu Sonca pojavila temna zareza in postajala vse večja.
Posebej slikovito je pojav opisala 12-letna Manca, ki je mrk opazovala prvič. Zdelo se ji je, kot da bi Luna »ugriznila« v Sonce.
Po besedah Igorja Žiberne iz Astronomskega društva Orion bi Luna ob največji fazi za slovenske kraje na zahodnem obzorju zakrila zelo velik del Sončevega premera, vendar je Sonce pri nas prej zašlo. Da je bila Ljubljana med kraji, kjer je bil 12. avgusta viden delni mrk, navajajo tudi mednarodni astronomski podatki.
Mrk samo uvod v noč Perzeidov
Z zahodom Sonca se astronomski večer na Pohorju ni končal. Zaščitna očala so obiskovalci pospravili, pogled pa usmerili proti temnemu nebu, saj je sledilo opazovanje enega najbolj znanih meteorskih rojev – Perzeidov.
Letošnji pogoji so bili zaradi mlaja posebej ugodni. Na dovolj temni lokaciji je mogoče ob vrhuncu roja v idealnih razmerah opaziti tudi do okoli sto meteorjev na uro. Za Perzeide teleskop ni potreben, saj jih je najbolje spremljati s prostim očesom.
Teleskopi na Pohorju pa so bili namenjeni drugačnemu potovanju po vesolju. Obiskovalci so lahko pogledovali proti planetom, zvezdnim kopicam, galaksijam in meglicam, med njimi tudi Orlovi meglici z znamenitimi Stebri stvarjenja.
Žiberna je ob tem opozoril na posebno razsežnost astronomskega opazovanja: ko gledamo daleč v vesolje, pravzaprav gledamo tudi v preteklost. Svetloba Andromedine galaksije denimo do Zemlje potuje približno 2,5 milijona let.
Španijo čaka še en popolni mrk
Evropejcem na naslednji veliki Sončev mrk ne bo treba dolgo čakati. Že 2. avgusta 2027 bo nov popolni Sončev mrk prečkal južno Španijo, severno Afriko in Bližnji vzhod. Španija bo nato 26. januarja 2028 doživela še kolobarjasti mrk. Evropska vesoljska agencija zato obdobje med letoma 2026 in 2028 opisuje kot izjemno obdobje evropskih Sončevih mrkov.
Za Slovenijo pa ima posebno mesto v astronomskem spominu 11. avgust 1999, ko je pas popolnega Sončevega mrka dosegel tudi skrajni severovzhod države. Letošnji mrk popolnosti pri nas ni prinesel, je pa predvsem ob zahodnem obzorju ponudil redek pogled na Sonce, v katerega je ob koncu poletnega dne navidezno zagrizla Luna.
Pri vsakem delnem Sončevem mrku velja najpomembnejše opozorilo: v Sonce nikoli ne gledamo neposredno brez ustrezne zaščite. Navadna sončna očala niso dovolj; potrebna so certificirana očala za opazovanje Sonca oziroma ustrezni filtri na optičnih napravah, saj lahko neposreden pogled povzroči trajno poškodbo oči.
