Dr. Marjan Drev: Želim ustvarjati lepo, dobro in plemenito

Naš gost 08. 07. 2026, 07:45 Jože Bartolj

V oddaji Naš gost smo gostili akademskega kiparja in doktorja likovne teorije dr. Marjana Dreva, enega najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sakralne in javne plastike. Njegovo delo zaznamujejo številni spomeniki, med katerimi izstopajo spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku pred mariborsko stolnico, kipi sv. Nikolaja ter svetih Cirila in Metoda v Murski Soboti, pa tudi spomenik duhovnikom mučencem v Beli krajini. Leta 2023 je za svoje ustvarjanje prejel nagrado kiparske sekcije Društva likovnih umetnikov Slovenije.

V pogovoru je spregovoril o svojih koreninah in odraščanju na kmetiji pri Šmartnem ob Paki, kjer so ga starši zaznamovali z delavnostjo, spoštovanjem do narave ter duhovnimi vrednotami. Dotaknili smo se tudi njegove študijske poti na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sta ga oblikovala profesorja Zdenko Kalin in Dušan Tršar, pozneje pa je svoje umetniško delo nadgradil še z doktoratom iz likovne teorije pod mentorstvom prof. dr. Jožefa Muhoviča.

Gost je predstavil svojo ustvarjalno pot – od oblikovanja keramike do prvega velikega preboja leta 1990, ko je zmagal na natečaju za spomenik blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Spomenik, postavljen v času slovenske osamosvojitve, je postal ena njegovih najbolj prepoznavnih stvaritev in odprl vrata številnim nadaljnjim sakralnim naročilom po Sloveniji. Velik del pogovora je bil namenjen vprašanju, kako lahko kipar skozi kamen in bron izrazi duhovno razsežnost človeka.

Dr. Drev je predstavil svojo umetniško filozofijo komplementarnosti oblik, ravnovesja med vboklinami in izboklinami ter pojasnil, kako nastajajo njegove figuralne kompozicije in spomeniki, ki želijo gledalca nagovoriti tudi na simbolni ravni. Spregovoril je tudi o nastajanju spomenika mučencem v Beli krajini, enem svojih najzahtevnejših javnih del. Ob tem je poudaril, da želi tudi pri težkih zgodovinskih temah ustvarjati umetnost, ki človeka dviga, ne pa pušča v brezupu. Zato ostaja zvest lepoti, plemenitosti in notranji harmoniji, čeprav sodobni umetniški tokovi pogosto iščejo drugačne poudarke.

Ob koncu pogovora pa je spregovoril še o življenju v Kaniži pri Šentilju, kjer z ženo razvijata permakulturni gozd in svojo »Formo vivo«, narava pa ostaja eden njegovih najmočnejših ustvarjalnih navdihov.