Papež Leon XIV. in kardinali | (foto: Vatican Media)
Papež Leon ob koncu konzistorija poudaril pomen iskanja poti za spravo
Svet Andrej Šinko
V Vatikanu se je sklenil izredni konzistorij, na katerem so kardinali razpravljali o nadaljnji poti Cerkve v luči globalnih izzivov. Papež Leon XIV. se jim je zahvalil za sodelovanje in razmišljanja. V sklepnem nagovoru se je osredotočil na upanje, sinodalnost in odgovornost Cerkve v svetu, ki ga zaznamujejo vojne in kriza v medčloveških odnosih.
Preden je podal sklepno premišljevanje o izrednem konzistoriju, je papež skupaj s celotnim kardinalskim zborom izrazil svojo bližino prebivalcem Venezuele, »ki jo je v teh dneh močno prizadel silovit potres«. »Zagotavljamo svoje molitve za žrtve, za njihove družine in za vse tiste, ki trpijo zaradi posledic te tragedije. Gospodu izročamo tudi vse, ki sodelujejo v reševalnih akcijah, in prosimo, da solidarnost mednarodne skupnosti do tega ljubljenega naroda ne bi usahnila,« je dodal papež.
V uvodu nagovora je Sveti oče dejal: »Te dni zdaj zaključujemo z globokim občutkom hvaležnosti. Zahvaljujem se vam za svobodo, bratstvo in cerkvenega duha, s katerim ste sodelovali pri našem delu. S seboj ne nosim le vsebine vaših razmišljanj, ampak tudi izkušnjo, ki jih je omogočila.«
»Skupaj smo iskali Gospodovo voljo, prepričani, da Kristus še naprej deluje v svoji Cerkvi: On je tisti, ki gre pred nami, nas zbira, govori po naših bratih in nas vodi v poslanstvu. Vse izhaja iz Njega in vse se vrača k Njemu,« je nadaljeval. Zato je dejal, da je bilo zanj »videti kardinale iz tako različnih Cerkva, kultur in situacij, kako poslušajo drug drugega in skupaj iščejo tisto, kar najbolje služi evangeliju, vir tolažbe in upanja«.
V svojem premišljevanju je papež vztrajal, da sinodalnosti ne smemo razumeti kot organizacijske metode ali zaporedja sestankov, ampak kot način obstoja Cerkve. »Pravo vprašanje sinodalnosti ni, kdo ima moč odločanja, ampak kako skupaj varujemo dar, ki ga je Gospod zaupal svoji Cerkvi?« je izjavil.
Po papeževih besedah se to potovanje rojeva iz srečanja, raste skozi medsebojno poslušanje in dozoreva skozi razločevanje, ki ga vodi Sveti Duh. Zato je kardinale prosil, naj spodbujajo izvajanje sinodalnega procesa v svojih lokalnih Cerkvah in krepijo njegovo pristno razumevanje.
Rane sveta
Papež Leon je opozoril tudi na to, da so kardinali med konsistorijem izrazili zaskrbljenost zaradi vojn, revščine, nepravičnosti in nasilja, ki prizadenejo številna ljudstva po svetu. Vendar pa je dejal, da se za temi tragedijami skriva še globlja kriza, ki se kaže kot »osamljenost, kriza odnosov, izguba upanja in težava pri prepoznavanju drug drugega kot bratov in sester«.
Papež je posebej opozoril na položaj mladih, katerih iskanje smisla in avtentičnosti – ter v nekaterih primerih trpljenje, ki vodi celo v samomor – predstavlja »eno najglobljih ran našega časa«. Poudaril je tudi pomen družine kot šole odnosov, solidarnosti in upanja. V tem kontekstu je napovedal oktobrsko srečanje z voditelji vzhodnih Cerkva in predsedniki škofovskih konferenc z namenom oceniti sprejemanje spodbude Amoris Laetitia (Radost ljubezni), na katerem bodo sodelovale tudi družine.
Kultura dialoga proti logiki vojne
En del govora je bil posvečen miru. V njem je papež Leon izjavil, da so kardinali jasno dojeli eno od spoznanj okrožnice Magnifica humanitas: vojna ne izvira le iz konfliktov med državami, ampak iz »kulture moči«, ki prežema človeške odnose, gospodarstvo, politiko, tehnologijo in celo religijo.
V odgovor je predlagal ponovno izgradnjo kulture sodelovanja in dialoga, krepitev multilateralizma ter spodbujanje sodelovanja laikov v javnem življenju po navdihu družbenega nauka Cerkve.
Papež je zagovarjal tudi nenasilen odziv kot globoko evangeljsko izbiro in pojasnil, da to ne pomeni pasivnosti, temveč soočanje s konflikti brez prevzemanja logike sovraštva. V tem okviru je razkril, da je več delovnih skupin zaprosilo za globlji teološki in pastoralni razmislek o legitimni obrambi v luči sprememb, ki vplivajo na sodobne konflikte.
Cerkev mora v ospredje postaviti pričevanje
Papež Leon je vztrajal, da prenova Cerkve ni odvisna le od strukturnih reform, temveč predvsem od pričevanja skupnosti, ki so sposobne verodostojno živeti evangelij. »Cerkev je poklicana, da v polnosti postane to, kar oznanja,« je dejal in poudaril, da bo vsaka institucionalna reforma obrodila sadove le, če bo izvirala iz srečanja s Kristusom in iz zakramentalnega življenja.
Papež je ponovil svojo namero, da bo s tem letnim srečanjem nadaljeval tudi v prihodnje. Pojasnil je, da datum še ni določen, upa pa, da ga bo objavil do konca letošnjega leta.
Končni poziv k miru
Ob koncu svojega govora je papež Leon v celoti prevzel soglasni poziv, ki je izšel iz konsistorija, in povabil kardinale, naj ga prenesejo vsem cerkvam in ljudstvom sveta. »Bog v zgodovini še naprej odpira poti sprave in miru. Naša odgovornost je, da po njih hodimo s pogumom in pomagamo svetu, da jih prepozna,« je dejal.
Zahvalil se je vsem za njihov prispevek, »pa tudi poročevalcem, moderatorjem in vsem tistim, ki so z velikodušnostjo in diskretnostjo omogočili te dni dela in bratstva«.
»Hvala, ker ste mi znova pomagali prepoznati delo, ki ga Kristus še naprej opravlja med svojim ljudstvom in v svetu. Sadove tega konsistorija izročamo priprošnji Device Marije, Matere Cerkve. Naj nas nauči ohranjati edinost v različnosti in s ponižnostjo, pogumom ter upanjem služiti evangeliju miru. Hvala vam!«
