Mladi se v športu naučijo pravilno vključevati tekmovalnost v vsakdanje življenje. | (foto: Debra Brewster / Unsplash)
Spet slabi rezultati športno-vzgojenega kartona. Nosilec projekta dr. Starc: "Po covidu nismo storili ničesar!"
Slovenija Marcel Krek Slovenska tiskovna agencija
Gibalna sposobnost slovenskih otrok je še vedno pod pred-koronskim obdobjem, razkriva poročilo nacionalnega projekta športno-vzgojnega kartona za šolsko leto, ki se izteka. Rezultati so pri deklicah nekoliko boljši kot pri fantih, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal vodja projekta, dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport.
Razvojni zaostanek in opazne razlike med spoloma
Preliminarni podatki športnovzgojnega kartona (ŠVK) za leto 2026, ki vključujejo analizo več kot 191 tisoč otrok iz 488 šol, kažejo, da se slovenski mladostniki po epidemiji covida-19 pobirajo bistveno počasneje, kot je bilo pričakovano. Dr. Gregor Starc opozarja, da ne gre zgolj za zdravstveno težavo, temveč za resen razvojni zaostanek.
Pri fantih se je okrevanje po covidu praktično ustavilo in njihove gibalne sposobnosti ostajajo na nizki ravni. Nekoliko boljšo sliko kažejo dekleta. Čeprav je njihov indeks telesne mase (ITM) narasel, se jim je zmanjšala kožna guba nadlahtišča, kar pomeni, da so pridobile nekaj mišične mase. Pri fantih tega trenda žal ni opaziti.
Skrb vzbujajoč upad zmogljivosti in porast debelosti
Gibalna učinkovitost deklet je danes še vedno za šest odstotkov, fantov pa za štiri odstotke nižja kot v zadnjem šolskem letu pred epidemijo. Izjemno skrb vzbujajoči so deleži nizko gibalno učinkovitih otrok: pri fantih je ta delež za 15 odstotkov višji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar za 35 odstotkov.
Poleg upada gibljivosti in hitrosti živčno-mišičnega uravnavanja (ki sta pri obeh spolih padli za skoraj 6 odstotkov) strokovnjake skrbi ponovni porast prekomerne prehranjenosti in debelosti, zlasti pri fantih. Dr. Starc poudarja, da so bile umetne omejitve gibanja med epidemijo zgodovinski precedens z dolgotrajnimi posledicami:
"Tisti padec je bil strahovit, največji v zgodovini naše spremljave. Štiri generacije šolarjev so šle ven s 15 odstotkov nižjo zmogljivostjo kot predhodne in te posledice bomo čutili naslednjih 80 let."
Povezava med telesnim upadom in slabšimi ocenami na NPZ
Fakulteta za šport opozarja, da gibanje in učni uspeh nista ločena svetova. Manj gibalno aktivni otroci težje vzdržujejo pozornost, imajo manj vztrajnosti in slabše prenašajo miselni napor. Dr. Starc to neposredno povezuje tudi z nedavnimi slabšimi rezultati nacionalnih preverjanj znanja (NPZ):
"Če se otroci gibalno ne razvijajo v redu, lahko pričakujemo, da bodo imeli tudi kognitivne težave. Danes to lahko pripišemo tudi času, ki ga preživijo za zasloni. Branje na zaslonih je površno, centralni živčni sistem pa informacije obdeluje počasneje, kar potrjujejo tudi naše meritve."
Športnovzgojni karton, svetovni unikum
Kljub negativnim trendom dr. Starc poudarja, da imamo v Sloveniji najboljši sistem spremljanja telesnega razvoja na svetu. ŠVK nemoteno deluje že več kot 40 let in zajema populacijo od 6. leta pa do konca srednje šole. V zbirki so podatki več kot 1,3 milijona živečih Slovencev, kar staršem omogoča celo neposredno primerjavo lastne mladostniške zmogljivosti z zmogljivostjo svojih otrok.
Slovenski otroci so, kljub temu da zaostajajo za svojimi rezultati iz leta 2019, še vedno v samem evropskem in svetovnem vrhu. Kot primer dr. Starc navaja primerjavo z Estonijo:
"Naši šestletniki so na ravni njihovih osemletnikov, sedemletniki pa na ravni devetletnikov. V vsakem starostnem obdobju so naši otroci približno dve leti v prednosti pred njimi."
Uspešni programi in starševski izziv pred počitnicami
Da se stanje da izboljšati, dokazujejo šole, vključene v program zMIGAJ!. Dijaki teh šol so z dodatnimi urami strokovno vodene športne vadbe v dveh letih popolnoma nadoknadili triodstotni zaostanek za vrstniki. Težava torej ni v otrocih, ampak v pogojih, ki jim jih ponuja družba.
Pred vrati so poletne počitnice, ki pa so po besedah dr. Starca paradoksalno najslabši čas za telesni razvoj, saj se otroci jeseni v šolo pogosto vrnejo slabše pripravljeni kot spomladi. Staršem zato svetuje, naj otroke spodbujajo k čim večji aktivnosti na prostem: kolesarjenju, plavanju, teku in igri z vrstniki. Predvsem pa svetuje najpomembnejši korak: poskusite otroke prepričati v "post od zaslonov".
