Papež Janez Pavel II. - Nunciatura v Ljubljani | (foto: Bor Slana/STA)
Mineva 34 let, odkar je Vatikan priznal samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo
Novice Alen Salihović
Mineva 34 let, odkar je Sveti sedež 13. januarja 1992 med prvimi v mednarodni skupnosti priznal samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. To priznanje je imelo izjemen politični, moralni in simbolni pomen ter je odločilno vplivalo na val drugih priznanj, zlasti evropskih držav, ki so sledila dva dni pozneje.
Ključna vloga papeža Janeza Pavla II.
Kot poudarjajo cerkveni in zgodovinski viri, se je za priznanje Slovenije osebno zavzel papež Janez Pavel II.. Po pričevanju škofa Antona Jamnika je papež 12. januarja 1992 sprejel odločitev o priznanju mimo običajnih diplomatskih zadržkov, kar kaže na izjemno jasno in pogumno podporo slovenski osamosvojitvi. Moralna avtoriteta Svetega sedeža je s tem pomembno prispevala k mednarodnemu priznanju mlade države.
Podpora Svetega sedeža že pred osamosvojitvijo
Sveti sedež je slovenska prizadevanja spremljal že v letih pred razglasitvijo neodvisnosti. Po plebiscitu leta 1990 je večkrat javno poudaril pravico narodov do samoodločbe, spoštovanje človekovih pravic, zavračanje uporabe sile in nujnost dialoga. Ta stališča je dosledno zagovarjal tudi v okviru Konference za varnost in sodelovanje v Evropi ter v neposrednih diplomatskih pobudah v času razpada Jugoslavije.
Decembra 1991 je Sveti sedež uradno napovedal pripravljenost priznati Slovenijo, potem ko se je ta zavezala spoštovanju demokracije, pravne države in varstva narodnih manjšin. Ko je Slovenija 13. januarja 1992 te zaveze tudi formalno potrdila, je sledilo priznanje.
Odziv Cerkve v Sloveniji
Ob mednarodnem priznanju je Slovenska škofovska konferenca 15. januarja 1992 objavila izjavo, v kateri je dogodek označila za »edinstven trenutek v zgodovini slovenskega naroda«. Takratni predsednik konference ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar je poudaril hvaležnost vsem, ki so za svobodo in demokracijo trpeli ali celo dali življenje, ter izpostavil posebno vlogo papeža in njegovih sodelavcev pri priznanju Slovenije.
Škofje so ob tem opozorili, da mednarodno priznanje ne pomeni konca odgovornosti, temveč začetek zahtevne gradnje demokratične, pravične in tudi duhovno bogate družbe.
Državotvorna vloga Katoliške Cerkve
Katoliška Cerkev v Sloveniji je bila v osamosvojitvenem procesu pomemben družbeni sogovornik. Zavzemala se je za mirno uveljavitev samostojnosti, spoštovanje človekovega dostojanstva in aktivno vlogo vernikov v javnem življenju. Pomembna je bila tudi podpora številnih tujih škofovskih konferenc ter slovenskega izseljenstva.
Prav Sveti sedež pa je s svojim priznanjem dal jasen signal, da so slovenska prizadevanja legitimna, demokratična in skladna z mednarodnim pravom.
Apostolska nunciatura in nadaljnji odnosi
Diplomatske odnose med državama je utrdila ustanovitev apostolske nunciature v Ljubljani, ki deluje kot veleposlaništvo Svetega sedeža. Prvi apostolski nuncij je bil leta 1992 imenovan msgr. Pier Luigi Celata, sledili pa so še številni drugi, vse do sedanjega nuncija Jean-Marie Speich, ki ga je imenoval papež papež Frančišek.
Trajna dediščina priznanja
Priznanje Svetega sedeža 13. januarja 1992 ostaja eden ključnih mejnikov slovenske državnosti. Ne le kot diplomatski korak, temveč kot izraz zaupanja v slovenski narod in njegovo odločitev za samostojno, demokratično in miroljubno prihodnost. Tudi danes ostaja opomin, da politična svoboda zahteva stalno odgovornost za človekove pravice, dialog in skupno dobro.
