Kaj se je z 21. majem spremenilo v zdravstvu? Odgovorja dr. Bojana Beović

Politika 21. 05. 2026, 08:16 Alen Salihović

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v pogovoru za Radio Ognjišče opozorila, da slovensko zdravstvo ostaja kakovostno in stabilno, vendar deluje na meji svojih zmogljivosti. Med največjimi težavami je izpostavila pomanjkanje zdravstvenega kadra, kritično pa je ocenila tudi izvajanje novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Pomanjkanje kadra največji problem

Beovićeva je poudarila, da se slovensko zdravstvo že vrsto let sooča s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester, kar po njenem predstavlja največjo nevarnost za dolgoročno stabilnost sistema. »Slovensko zdravstvo je še vedno zelo kvalitetno in stabilno. Po drugi strani pa deluje na meji svojih zmogljivosti,« je opozorila. Dodala je, da je epidemija covida-19 pokazala, kako hitro lahko sistem doseže svoje skrajne meje.

Kot ključno področje za izboljšanje razmer vidi krepitev primarnega zdravstva, ki bi moralo bolnikom zagotoviti hitro obravnavo v domačem okolju ter tako razbremeniti bolnišnice in terciarno raven.

Kritična do novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Predsednica zbornice je kritično spregovorila tudi o posledicah novele zakona o zdravstveni dejavnosti, saj se je danes izteklo pomembno prehodno obdobje. Po njenih besedah bo ena večjih sprememb ta, da zdravstveni zavodi ne bodo več mogli sklepati pogodb s samostojnimi podjetniki na dosedanji način. To bi lahko vplivalo predvsem na izvajanje specialističnih ambulant v manjših okoljih, kjer pogosto pomagajo specialisti iz bolnišnic.

»Vprašanje je, koliko tega se bo ohranilo oziroma kakšni bodo stroški po novem sistemu,« je dejala in dodala, da so bili v zbornici do zakonskih sprememb ves čas zelo kritični.

Odhodi posameznih vrhunskih strokovnjakov

Zdravniška zbornica je po besedah Beovićeve opozarjala predvsem na nevarnost odhodov posameznih strokovnjakov iz manjših in visoko specializiranih področij medicine. »Nikoli nismo govorili o množičnih odhodih. Gre pa za posamezne kolege, katerih odhod je lahko za manjši oddelek velik problem,« je poudarila. Med najbolj občutljivimi področji je omenila interventno radiologijo in maksilofacialno kirurgijo.

Po njenih besedah so se nekateri zdravniki zaradi negotovih razmer v zadnjem letu odločili za drugačno poklicno pot. Posebej problematično je to pri ozko specializiranih strokovnjakih, ki jih ni mogoče hitro nadomestiti.

Interventni zakon kot vrnitev na izhodišče

Glede interventnega zakona je ocenila, da bi moral predvsem umiriti razmere in omogočiti vrnitev v bolj stabilno stanje. »Pomembno je, da se stvari vrnejo v neko izhodiščno točko, potem pa se začnemo argumentirano pogovarjati o prihodnosti slovenskega javnega zdravstva,« je poudarila.

Ob tem je opozorila, da razprava o javnem in zasebnem zdravstvu pogosto postaja ideološka, čeprav bi moral biti v središču predvsem bolnik. »Pomemben je pacient. Država mu mora zagotoviti tisto, kar potrebuje,« je dejala.

Brez zdravnikov iz tujine sistem ne bi deloval

Beovićeva ocenjuje, da je v Sloveniji trenutno nekaj manj kot 20 odstotkov zdravnikov iz tujine, največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije ter Srbije. Poudarila je, da Slovenija tuje zdravnike nujno potrebuje, a opozorila tudi na težave pri zagotavljanju ustreznih strokovnih standardov in znanja jezika.

»V zadnjem času opažamo zniževanje pogojev, kar lahko resno ogroža kakovost zdravstvenih obravnav,« je opozorila. Kritična je bila tudi do sprememb pri priznavanju kvalifikacij tujih zdravnikov.

Od nove vlade pričakujejo dialog

Do dela odhajajoče vlade je bila predsednica zbornice precej kritična. Dejala je, da so zdravniki pričakovali več sistemskih rešitev in več dialoga. »Imeli smo upanje, da bo vlada z močno parlamentarno podporo lahko sprejela spremembe, ki bodo zdravstvu pomagale. A očitno se je zdravstva lotila predvsem z ideološke plati,« je ocenila.

Na Zdravniški zbornici po njenih besedah pripravljajo tudi obsežen dokument s predlogi reform zdravstvenega sistema, ki nastaja skupaj s strokovnjaki Ekonomske fakultete. Predloge bodo v prihodnjih tednih predstavili širši zdravniški javnosti.

Stavka formalno ostaja zaradi pogajanj

Ob koncu pogovora je Beovićeva spregovorila še o zdravniški stavki. Pojasnila je, da stavka danes predvsem formalno omogoča nadaljevanje pogajanj. »Zdravniki v Sloveniji zelo težko stavkamo. Stavke v praksi že dolgo ni več,« je dejala.

Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo nova vlada pripravljena na argumentiran dialog z zdravniki. »Zdravniki lahko sprejmemo tudi za nas neugodne rešitve, če so argumentirane in če verjamemo, da bodo prinesle pozitivne spremembe za prebivalce,« je sklenila.