Katoliški shod v Würzburgu: Forum vere, kulture, glasbe, civilne družbe in politike

Svet 21. 05. 2026, 08:55 Zvone Štrubelj

Od 13. do 17. maja 2026 je v severno bavarskem mestu Würzburg potekl že 104. katoliški shod.

Petdnevno srečanje v glavnem mestu pokrajine južne Frankonije je preplavilo mestece, ki leži ob reki Majni in je biser srednjeveške arhitekture, kar trije mostovi povezujejo mestno središče z okolico, ki jo krasijo obširni vinogradi. Mogočna stolna cerkev ima bogato zgodovino, ki se je začela v času Karla Velikega okrog leta 800. Mogočna baročna rezidenca knezoškofov je ena najlepših baročnih palač v Evropi in je pod zaščito Unesca. Stari most, ki ga v par minutah dosežeš iz mestnega središča, je družabni prostor, kjer se ljudje srečujejo in ob sončnem zahodu nazdravijo s kozarčkom rujne modre frankinje, ki izvira iz teh krajev.

Po stotih letih je škofija Würzburg gostila katoliški shod. Bolj kot samo shod, bi ta dogodek raje imenoval festival vere, kulture, glasbe in družbene prebujenosti. Če je z zgodovino Würzburga, ki ima okrog 130.000 prebivalcev, kakšna primerjava v slovenskem merilu, je to morda delček zgodovine naše Škofje Loke, ki je bila tudi škofijsko mesto. Če shod najprej spremenim v festival, potem mi takoj za tem misel uide še na odmeven kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Torej katoliški shod, katoliški festival, katoliški velesejem.

Udeležilo se ga je 74.000 udeležencev, 34000 stalnih udeležencev in okrog 40000 občasnih, enodnevnih obiskovalcev. Sodelovalo je 1200 prostovoljcev, bilo je 900 programskih dogodkov na 40 prizoriščih po mestu. Geslo shoda je bilo: »Pogum, vstani!«. To so besede iz Markovega evangelija /Mk 10,49/, ko ljudje povabijo slepega Bartimaja, ki je sedel ob poti, naj vstane in se predstavi Jezusu, ki ga je nato ozdravil. Organizatorji so to geslo namerno izbrali v času negotovosti in nezaupanja, na sklepni tiskovni konferenci so prireditelji poudarili, da je geslo mnogim seglo globoko v srce.

 

Dogajanje na 104. katoliškem shodu bom poimenoval forum vere, kulture, glasbe, civilne družbe in politike. Že več kot dvestoletna tradicija katoliških shodov je tudi tokrat obrodila bogate sadove. Poleg številnih verskih prireditev, od molitvenih srečanj, do evharističnih daritev, bibličnih meditacij, je bila kot sestrska roka vere kultura. Številne kulturne prireditve, od razstav, predstavitev knjig, konferenc in predavanj, so se vrstile od jutra do večera. Glasba je imela zelo vidno vlogo, od številnih koncertov znanih glasbenih skupin in solistov, do klasične glasbe, gospelov, muziklov. Mesto je v petih dneh dobesedno pelo iz vse svoje duše in srca. Letošnji katoliški shod je bil tudi zelo političen. Predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmaier je nastopil dvakrat, podčrtal je pomen prostovoljnega dela, ki je kot vezivo zdrave družbe, posvaril je tudi pred nihilizmom in nezaupanjem v demokratične strukture. Obžaloval je, da se Nemčija tako nevarno polarizira »Ne smemo sami sebe potiskati v nemoč in državo v prepad«, je naglasil. Nemški premier, kancler Friedrich Merz je na odprti tribuni povabil k skupni izgradnji pozitivno usmerjene civilne družbe. Markus Söder, predsedujoči bavarske politične stranke CSU, je naglasil, da krščanska vera ponuja pomembno orientacijo. Čeprav je sam protestant, je vsem katoliškim sovernikom, kot popotnico podaril misel, da je vera vir notranje stabilnosti: »Vera v Boga je pomembna življenjska opora«.

 

Katoliški shod se je v četrtek, 14. maja 2026, na dan Gospodovega vnebohoda, začel z evharistično daritvijo, ki se jo je udeležilo okrog 11000 oseb, končal pa v nedeljo, 17. maja 2026 s slovesno nedeljsko evharistično daritvijo, kjer je bilo navzočih 40000 udeležencev. Na koncu maše je spregovoril tudi predsednik centralnega judovskega sveta v Nemčiji dr. Josef Schuster iz Berlina. Vse je povabil k strpnosti in k boju proti antisemitizmu. Mesto Würzburg je v srednjem veku imelo eno najbolj cvetočih judovskih skupnosti, kvalitetno rabinsko šolo, dobre zdravnike in učenjake. V pogromu na prelomu 14. stoletja so Jude uničili in iztrebili, sinagogo podrli in iz nje napravili cerkev. Spravne besede predsednika judovskega centralnega sveta v Nemčiji Schusterja so bile kot krasen uvod v blagoslov, ki ga je podelil lokalni škof, dr. Franz Jung. Še ena novost nas je razveselila. Na katoliški shod je bil povabljen tudi malteški kardinal Mario Grech, ki je generalni tajnik vesoljne katoliške sinode v Vatikanu, pri maši je navzočim izročil papežev pozdrav: »Prinašam vam bližino in blagoslov Svetega očeta.«. Na samem shodu pa je poudaril da sinodalna pot ne sme postati nacionalni projekt: »Reforma brez občestva nima prihodnosti, občestvo brez poslušanja pa ne more prenoviti Cerkve«. Cerkev ni enoglasje, ampak večglasna simfonija, ki zna usklajati različne glasove, kulture, narode in izkušnje vere.

Še kratek pripis pod črto. Ko se leta nabirajo in se bodo kmalu nagnila proti tričetrtletju stoletja, ko v krajih, kjer delujem, ni več možno prevzeti aktivno vlogo v pastorali, bi se v Slovenijo vrnil le pod enim pogojem: Če bi me slovenski škofje povabili, da poskušamo organizirati nekaj podobnega, kot je katoliški shod v Nemčiji, neke vrste večdnevni katoliški festival, katoliški velesejem ali pač, novo, bolj prikladno sloensko ime. Za prebujanje slovenskih katoličanov iz udobnega dremanja na robu družbe, za bolj ustvarjalno in aktivno vlogo laikov, za polnokrvno zavest, da smo kot verniki odgovorni za vse, kar se dogaja v socialnem, kulturnem in družbenem življenju. Sanjati je dovoljeno, kajne? Korajža, vstanimo, kliče nas!