COMECE o demografskih izzivih, duševnem zdravju in gensko spremenjenih organizmih

Svet 07. 05. 2026, 08:04 Marta Jerebič

Komisija za etiko pri Zvezi škofovskih konferenc Evropske unije, ki jo vodi škof Anton Jamnik, je včeraj zasedala preko spleta. Tokrat so govorili o demografskih izzivih v Evropi, prisluhnili so predstavitvi dokumenta o duševnem zdravju ter se seznanili z novim zakonodajnim aktom EU o biotehnologiji. Poročilo s seje je pripravil slovenski član komisije dr. Roman Globokar.

Demografija

O vprašanju demografskih sprememb v Evropi je članom komisije spregovoril dr. Peter Hefele, direktor Centra Wilfrieda Martensa za evropske študije. Izpostavil je, da demografija ni zgolj vprašanje statistike. Gre za proces, ki kaže svoje posledice postopoma in zadeva praktično vsa področja našega življenja. Sistematično je predstavil problematiko demografije na petih področjih: delo in sociala, družina, regionalno neravnovesje, migracije in integracija, politično upravljanje.

Kar zadeva delo in socialo, sedanji družbeni sistem ni prilagojen trenutno demografski sliki. Družbeni sistem je zgrajen na predpostavki mlade in rastoče družbe, realnost pa je, da se družba zaradi daljšanja življenja čedalje bolj stara, mladih pa je čedalje manj. To vnaša nesorazmerje med generacijami in možne napetosti.

Kar zadeva področje družine, je dejstvo, da ima vedno manj ljudi v Evropi otroke. Raziskave kažejo, da bi posamezniki sicer radi imeli otroke, vendar zaradi različnih razlogov (npr. bioloških, socialnih, družbenih) ne morejo imeti otrok. Dejstvo je, da prvega otroka ženske dobijo okrog 30 leta starosti, kar je biološko gledano zelo pozno. Na tem področju je ključno, da se zagotovijo konkretne možnosti za ustanovitev družine, kot so trajna zaposlitev in rešitev stanovanjskega vprašanja. Tradicionalne družinske politike dajejo podporo šele po rojstvu prvega otroka, zato bi bilo nujno, da se uvedejo konkretni ukrepi, ko bodo mladim omogočili, da ustanovijo družino.

Tretji izziv je uravnotežen regionalni razvoj, predvsem zavzemanje za ohranitev podeželja in obrobnih območij. V nekaterih državah je ta problem izredno pereč, saj na podeželju skorajda ni več mladih ljudi. Pomembno je najti ustrezne politike, ki bodo mlade zadržale tudi izven velikih mest.

Četrti izziv so migracije, ki se omenjajo kot rešitev za manjšo nataliteto. Vendar gre zgolj za kratkotrajno reševanje pomanjkanja delovne sile, ne pa za celotno reševanje vprašanja demografije. Migracije ne morejo nadomestiti naravnega prirasta, napetosti pa nastajajo tudi pri integraciji priseljencev v družbo, zato je treba iskati trajnostne rešitve.

Zadnje področje pa so spremembe na področju političnega upravljanja zaradi spremenjene demografske slike. Starejši volivci namreč odločajo o prednostnih izbirah za sedanjost na račun mlajših, ki še nimajo pravice odločanja. Potrebno je najti način, da bodo interesi prihodnih generacij politično upoštevani, še predno bodo imeli tudi dejansko moč za odločanje.

V razpravi so člani komisije izpostavili, da je naloga Cerkve prinašati upanje v svet, ki je zaznamovan s črnogledimi napovedmi prihodnosti. Pomembno je kazati na obzorje, ki presega zgolj dolžino našega zemeljskega življenja. Preko majhnih skupnosti je treba spodbujati odločitev za življenje in osebno odgovornost za prihodnost naše družbe. Škof Jamnik je posebej izpostavil nujnost spodbujanja veselja do življenje pri mladih.

Duševno zdravje

Koordinator komisije prof. dr. Emmanuale Agius z Malte je prestavil dokument Duševno zdravje v Evropi, ki so ga člani Komisije za etiko pri COMECE pripravljali v zadnjih mesecih. Dokument posebej obravnava pet področjih, kjer je vprašanje duševnega zdravja še posebej pereče: osamljenost, digitalizacija, specifična vprašanja žensk, humanitarna kriza in migracije ter zaščita življenja (nadomestno materinstvo, paliativna oskrba). Prof. Agius je posebej predstavil antropološke temelje dokumenta, ki izhajajo iz krščanskega pogleda na človeka. Vsako človeško življenje ima v sebi neodtujljivo dostojanstvo, ker je ustvarjeno po Božji podobi in podobnosti. To pomeni, da dostojanstvo ni odvisno od kognitivnih sposobnosti, čustvene stabilnosti ali telesnega zdravja. Krščanstvo zagovarja holistično antropologijo, saj gleda na človeka kot enost telesa, uma in duha, in sicer v odnosni razsežnosti. Nismo izolirani posamezniki, ampak smo vedno v odnosu z drugimi. Zelo pomembno je tudi, da se zavedamo, da duševne težave lahko vplivajo na človekovo svobodno in odgovornost. Zato se moramo varovati vsakega moralizma in prehitrega pripisovanja krivde osebam s psihičnimi motnjami. Pomembno mesto pri soočenju z duševnimi boleznimi imajo tudi naše skupnosti, še posebej družine, pa tudi župnijske skupnosti in krajevna okolja. Najti moramo ustrezno obliko skrbi, ki mora vključevati različne ravni: biološko, telesno, družbeno in tudi duhovno.

Gensko spremenjeni organizmi

Tajnica komisije dr. Friederike Ladenburger je predstavila dogajanje glede novega evropskega akta o biotehnologiji. Parlament EU bo v maju najverjetneje sprejel nov zakon, ki bo omogočal liberalizacijo za določene gensko spremenjene organizme. Določene cerkvene organizacije so se angažirale pri opozarjanju škodljivih posledic take ureditve, predvsem zaradi negotovih daljnoročnih posledic takega spreminjanja organizmov in vprašanje patentiranja takih produktov. Komisija za etiko pri COMECE spremlja nadaljnje oblikovanje akta EU za biotehnologijo, ki v prihodnosti želi poenotiti ureditve na področju kliničnih raziskav v vseh državah članicah. Člani komisije so bili povabljeni, da prispevajo svoje pripombe na predlagano vsebino zakonodajnega akta.

Prihodnja seja Komisije za etiko pri COMECE bo 16. in 17. novembra 2026 v Bruslju.