Pričakovanja direktorjev; podjetje, gospodarstvo | (foto: Pixabay)
Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti, negotovost ostaja
Slovenija Petra Stopar
Znane so najnovejše ocene tako domače centralne banke kot mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o rasti slovenskega gospodarstva. V Banki Slovenije ocenjujejo, da po lanskoletni nizki gospodarski rasti okrevanje letos upočasnjujejo povečana geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski. Slovensko gospodarstvo bo letos zraslo za 1,9 odstotka, inflacija pa se bo okrepila na 3,6 odstotka. Kljub temu naj bi bila rast v Sloveniji še vedno višja od povprečja evrskega območja.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je ob predstavitvi najnovejše napovedi poudaril, da so gospodarske obete pomembno zaznamovale zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu. Mednarodna tveganja so v zadnjih mesecih prispevala k podražitvam energentov, večji negotovosti in slabšim razmeram v svetovnem gospodarstvu.
Po napovedih slovenske centralne banke bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) letos znašala 1,9 odstotka. Ob stabilizaciji energetskih trgov in umirjanju mednarodnih razmer naj bi se v letih 2027 in 2028 okrepila na 2,2 odstotka. Inflacija naj bi se prihodnje leto znižala na 2,3 odstotka, leta 2028 pa približala ciljni ravni Evropske centralne banke pri približno dveh odstotkih.
Glavni motor rasti ostaja domače povpraševanje
Direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je povedala, da bo slovensko gospodarstvo letos raslo hitreje kot gospodarstvo evrskega območja, kjer pričakujejo le 0,8-odstotno rast. Razlog za to razliko je, da slovensko rast poganja predvsem domače povpraševanje, in sicer tako državna kot zasebna potrošnja. K slednji predvsem prispevata močan trg dela in rast plač.
Kljub temu po njenih besedah ostaja precej negotovosti zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in nenehnih sprememb v mednarodnih trgovinskih odnosih. Del prihodkov bi se lahko zato letos še preusmeril v varčevanje, kar skupaj s šibkejšim izvozom in zadržanimi investicijami zmanjšuje gospodarsko dinamiko. Letos bo imel neto izvoz celo negativen vpliv na skupno gospodarsko rast.
Več vlaganj in izvoza v prihodnjih letih
V Banki Slovenije še ocenjujejo, da se bodo razmere proti koncu leta začele umirjati. Že naslednje leto naj bi bil prispevek neto izvoza znova pozitiven, leta 2028 pa pričakujejo tudi okrepitev naložb.
Postopoma naj bi se umirjala tudi rast plač. Ta letos presega 7 odstotkov, predvsem zaradi 16-odstotnega dviga minimalne plače in uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju. V naslednjih dveh letih naj bi se rast plač znižala na nekaj več kot 4 odstotke letno, je povedala Brezigarjeva. Hkrati je opozorila, da plače še vedno rastejo hitreje od produktivnosti, kar pa povečuje stroške dela in zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.
Opozorila zaradi stanja javnih financ
Banka Slovenije znova opozarja na poslabševanje javnofinančnega položaja države. Proračunski primanjkljaj naj bi se letos približal trem odstotkom BDP, prihodnje leto pa se še povečal. Med glavnimi razlogi navaja višje izdatke za zaposlene zaradi dviga minimalne plače in plačne reforme, pa tudi stroške energetskih ukrepov ter uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe.
OECD: Gospodarstvo je odporno, a potrebni so dodatni ukrepi
Svoje poročilo o Sloveniji je predstavila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta ocenjuje, da se je slovensko gospodarstvo kljub številnim zunanjim šokom izkazalo za zelo odporno, vendar bodo za dolgoročno rast potrebni dodatni ukrepi.
Tako OECD Sloveniji med drugim priporoča nadaljnjo krepitev javnih financ, razbremenitev dela ter višjo obdavčitev potrošnje in nepremičnin. Med priporočili so tudi več vlaganj, razvoj trga kapitala in širša uporaba umetne inteligence v gospodarstvu.
Fiskalni svet opozarja na vzdržnost ukrepov
O javnofinančnem položaju države so se v ponedeljek s predsednikom vlade Janezom Janšo in finančnim ministrom Andrejem Šircljem pogovarjali predstavniki Fiskalnega sveta pod vodstvom Davorina Kračuna.
V Fiskalnem svetu ob tem opozarjajo, da je mogoče finančno ovrednotiti le približno desetino ukrepov iz koalicijske pogodbe. Večina ovrednotenih ukrepov pa ima po njihovih ocenah pretežno negativen vpliv na javne finance.
Vlada zagotavlja, da se zaveda pomena fiskalne vzdržnosti. Kot poudarjajo v Uradu vlade za komuniciranje, je v koalicijski pogodbi zato tudi zapisano, da morajo biti vsi ukrepi, ki povečujejo odhodke in zmanjšujejo prihodke, pripravljeni tako, da te vzdržnosti ne ogrožajo.
