Br. Matej Nastran: Evangelij je nevarna stvar

Radijski misijon 2026 25. 03. 2026, 13:02 Mirjam Judež

Drugi dan radijskega misijona nas sooča s temeljem krščanskega življenja – Božjo besedo. V pogovoru z voditeljem Jožetom Bartoljem je kapucin br. Matej Nastran osvetlil radikalen odnos svetega Frančiška do evangelija. Namesto iskanja teoloških razlag in izgovorov je Frančišek evangelij živel neposredno. Kako pa ga beremo mi? Iz pristnega hrepenenja ali zgolj iz slabe vesti?

Ko je sveti Frančišek ustanavljal red in je bil primoran napisati vodilo za brate, je bila njegova prva, spontana reakcija jasna in neposredna. Ne potrebujemo novih pravil. »Saj imamo vodilo in to je evangelij! Evangelij je naše vodilo, ne rabimo posebnega vodila,« je dejal. Njegovo prvo, nepotrjeno vodilo je bilo pravzaprav zgolj zbirka evangeljskih citatov. To dokazuje, da je bil zanj evangelij absolutno središče in glavni kriterij življenja.

Evangelij je nevarna stvar

Zakaj bi se bali nečesa tako svetega, kot je evangelij? Brat Matej Nastran ob tem spomni na prizor iz filma režiserke Liliane Cavani, kjer si ujetniki skrivaj in v strahu podajajo evangelij, preveden v njihov domači jezik. Branje v jeziku, ki ga človek popolnoma razume, in to brez posredovanja učenih teoloških razlag, je bilo skozi zgodovino pogosto dojeto kot »nevarno«. Jezusove besede so namreč jasne, preproste in neposredne – in prav v tem se skriva njihova radikalnost. Naša grešna narava po besedah br. Nastrana namerno išče kompleksne razlage zgolj zato, da bi prvotno sporočilo razvodenelo. Z razlagami se podzavestno zaščitimo pred tem, da bi morali evangelij zares zagrabiti in dovoliti, da korenito spremeni naš način življenja. Sveti Frančišek je to »nevarnost« sprejel odprtih rok: ni iskal izgovorov in blažilcev v interpretacijah, temveč je Božjo besedo vzel zares in jo živel dobesedno.

Razlage uporabljamo zato, da nam ni treba zares zagrabiti za evangelij in se srečati z Jezusovo besedo.

Branje iz slabe vesti nima smisla

Danes imamo Sveto pismo na dosegu roke, a se srečujemo z drugo oviro: notranjo prisilo. Br. Matej opaža, da mnogi kristjani čutijo hud pritisk in berejo iz občutka dolžnosti.

»Zelo velik pritisk je v tem 'moram, moral bi'. To zagotovo ni dobra popotnica, da nekaj začnemo iz slabe vesti. Zato poslušalce vabim, naj najprej poskušajo začutiti željo po Božji besedi,« svetuje br. Nastran in ob tem opozarja na klasično iluzijo sodobnega človeka, ki v svoje že tako preobremenjeno življenje vnaša Božjo besedo kot dodatno nalogo. »Tako kot ne jemo, če nismo lačni. Če se silimo s hrano ali pijačo, ko nismo lačni ali žejni, od tega tudi ne bo nič. Z Božjo besedo je podobno.«

Štirje koraki do živega Svetega pisma

Za tiste, ki želijo Božjo besedo resnično okusiti, br. Matej priporoča starodavno metodo lectio divina. Zanjo si je treba vzeti vsaj 20 minut miru in tišine. Metoda obsega štiri ključne korake:

1. Branje (Lectio): Ob zavedanju, da beremo besedo samega Boga, ki ima moč spreminjati resničnost, kličemo Svetega Duha in odlomek večkrat meditativno preberemo.

2. Premišljevanje (Meditatio): Vključuje razum (razumevanje konteksta in občinstva, ki mu je Jezus govoril) ter domišljijo. Ključno je, da vstopimo v prizor in se poistovetimo z osebami – najpomembneje z Jezusom. Poskušamo začutiti njegove namene in notranje drže.

3. Molitev (Oratio): Spontan, prisrčen in zaupen notranji pogovor z Bogom, ki izvira iz našega spoznanja ob prebranem besedilu.

4. Zrenje (Contemplatio): Najgloblji in pogosto spregledan korak. Ko besede niso več potrebne, ostane le počivanje v Božji navzočnosti. »To je tako kot s človekom, s katerim smo notranje povezani. Ko se pogovorimo in vse razčistimo, je preprosto prijetno biti z njim v istem prostoru. Ne rabimo si več ničesar povedati ... Kristjani ta korak pogosto prezremo. Ne zavedamo se, da je ta tiha notranja povezanost z Bogom vredna več kot samo premišljevanje ali molitev,« poudarja br. Matej.

5. Dodaten, peti korak, pa je podelitev sadov premišljevanja z drugimi v skupnosti.

Ko Bog obmolkne in spregovori po drugih

Kaj pa storiti, ko kljub branju in molitvi ne dobimo odgovora? Tudi sveti Frančišek je dolgo molil pred križem sv. Damijana, pa je Bog sprva molčal. Br. Matej opozarja, da Boga ne moremo prisiliti v hiter odgovor, saj On najbolje ve, kdaj je pravi čas.

Včasih pa Bog izbere drugačno pot. Frančišek je v svoji stiski prosil za molitev brata Silvestra in sestro Klaro – in Bog mu je odgovoril preko njiju. »Bog namreč odgovarja tako, da gradi Božjo družino. Ne nagovarja nas le direktno kot posameznikov, temveč nas povezuje v skupnost, v kateri čutimo, da drug drugega potrebujemo,« zaključuje br. Matej Nastran in nas vabi, da v času misijona evangeliju ponovno dopustimo, da postane naša vsakdanja in otipljiva resničnost.

Ste pripravljeni tvegati in evangelij zares vzeti v roke? Ne ostanite le pri teoriji. Prisluhnite celotnemu pogovoru z br. Matejem Nastranom, ki vas bo korak za korakom popeljal skozi metodo lectio divina in vam pomagal razumeti, zakaj je včasih Božji molk ob naši molitvi tisti, ki prinaša najpomembnejše odgovore.