Poznič in Nahtigal prav tako pozivata k pogovorom

Spoznanje več 25. 03. 2026, 12:45 Tanja Dominko

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj pogovoru smo dan po volilni nedelji s sogovornikoma dr. Andrejem Markom Pozničem in Martinom Nahtigalom naredili analizo volitev, ki so prinesle številna presenečenja in razočaranja med političnimi strankami. Razočaranje je bilo čutiti skoraj v vseh v strankah, zato je na mestu vprašanje, kako bodo potekali nadaljnji pogovori o možnih koalicijah.

Nahtigal: Pričakujem, da se bodo dogovorili, kako državo izčrpavati naprej

Kot največje negativno presenečenje je Nahtigal omenil Anžeta Logarja, zlasti v luči presojanja lastnega dometa in potem realizacije na volitvah. »Tukaj smo videli, da je 15 odstotkov, ki jih je omenjal, bolj projekcija želja kot realna osnova. To, da si skoraj na robu parlamenta oziroma da ostaneš pri šestih poslancih, je gotovo velik udarec za to opcijo. Je pa dokaz tega, da je Slovenija vedno od 10 do 15 let za časom. Namreč, iskanje te neke medle tretje poti, ki ne bi gradila most med poloma, je stvar, ki smo jo lahko gledali v Nemčiji pred 15 leti, nato v Franciji in tako naprej. Sedaj je pa svet veliko bolj polariziran. In mislim, da je dr. Logar na žalost prišel prepozno.«

Po njegovem je tudi tema, okoli katere je največ razpravljal, korupcija, nekaj, kar Slovencev ne zanima toliko. To se je pokazalo tudi ob aferi s prisluhi, ki ni imela toliko vpliva na volitve, kot bi pričakovali. Mimogrede, sogovornika nekega sodnega epiloga na tem področju ne pričakujeta. »Ne pričakujem kakšnih epilogov, mislim, da jih praktično ni nikoli bilo, ker je tudi pravosodje tukaj zato, da pokrije vse to, in ko so odslužili svojemu namenu ali pa so spretno njihov namen izvotlili. Gremo dalje. To se pravi, na nek način pričakujem, da se bodo dogovorili, kako državo izčrpavati naprej.«

Andrej Marko Poznič: Če bi znal Janša požreti Janšo in Golob Goloba

Po Pozničevih besedah bo oblikovanje vlade zahtevno, odločale bodo manjše stranke. Nahtigal se je strinjal, dodal pa, da je pomembno, da obstoječe stranke najdejo pot do sodelovanja in se ne osredotočajo zgolj na ideološka nasprotja. »Bistvo demokracije je, da priznavamo drugemu, da ima vso pravico biti tam, kjer je. Vseh 90 poslancev v našem parlamentu ima enak demokratični mandat, saj so bili izvoljeni na istih volitvah. Če ti nekomu rečeš, ti pa nisi demokratičen, potem tudi o sebi nekaj poveš. Meni se zdi najbolj zlohotna izjava in škodljiva izjava tista, ki pravi, s tem pa ne bom šel v nobeno koalicijo. In te izključevalnosti ne morem prenesti. Zakaj ne? Ker je nedemokratična. Demokratični politik mora reči, z vsemi bom sodeloval, če se lahko dogovorim. Zato so pa pogajanja. In ta pogajanja so tajna, ne smejo biti javna. Meni bi bilo fantastično, če bi znal Janša požreti Janšo in Golob Goloba in bi se z vsak z ekipo usedla, pa pridemo do velike koalicije, ker je to edina rešitev za normalno vlado. To bi bilo fantastično, ker to bi pomenilo, da smo se sposobni zmeniti.« 

 Meni bi bilo fantastično, če bi znal Janša požreti Janšo in Golob Goloba in bi se z vsak z ekipo usedla, pa pridemo do velike koalicije, ker je to edina rešitev za normalno vlado. To bi bilo fantastično, ker to bi pomenilo, da smo se sposobni zmeniti.

Prevelika mobilizacija volivcev brez ustreznega znanja in informacij privede do neargumentiranih odločitev

Na koncu se je pogovor dotaknil tudi volilne udeležbe, ki je bila visoka. Nahtigal je dejal, da lahko prevelika mobilizacija volivcev brez ustreznega znanja in informacij privede do neargumentiranih odločitev. »Namreč, ko gremo h avtomehaniku, si želimo, da bi ta avtomehanik kaj vedel o avtu, ki nam ga popravlja. Ko gremo k zdravniku, poiščemo specialista za našo bolezen. Ko pride do volitev, vsak človek, ki ima čas priti na volišče, pove svoje mnenje. Čudovito, vzpostavili smo sistem, unikaten, edini, ki deluje in ki nam preprečuje, da si ne bi vsakič skočili v lese, ko so štiri leta mimo. Ampak po drugi strani pa, ko gledaš volilne rezultate, se vprašaš, ali je res na dolgi rok to najbolje. Pa ne pravim, da moramo ukiniti demokracijo, ampak vedno znova se primem za glavo, ko spremljam katerekoli volitve po svetu in se vprašam, ali smo na poti spirale navzdol.«

Oba sta se strinjala, da je potrebno v prihodnosti razmisliti o iskanju ravnotežja med višjo volilno udeležbo in kakovostjo odločitev. Kljub vsemu pa obstajajo priložnosti za tvorjenje novih zavezništev in sodelovanj, kar bi lahko privedlo do stabilnejše politične krajine v Sloveniji. A pot do tja ni enostavna.

Celotni oddaji prisluhnite tukaj.