S. Hermina Nemšak | (foto: Izidor Šček)
Gospod mi je dal ... evangelij
Radijski utrip Jure Sešek
Tretji osrednji misijonski nagovor je pripravila s. Hermína Némšak iz reda Sester frančiškank Brezmadežnega spočetja, odgovorna za sestre v slovenskem vikariatu in že več kot dvajset let je tajnica Konference redovnih ustanov, ki združuje vse slovenske redovnike in redovnice. S. Hermina je dejavni člen uprave Aninega sklada, za vedno pa jo je zaznamovalo tudi sedemletno bivanje v mednarodni skupnosti v Rimu in poldrugo desetletje v misijonih v Afriki. Močno je povezana s karizmo ustanoviteljice reda, ki mu pripada: »Biti tam, kjer nas Bog najbolj potrebuje.«
Evangelij je »dobro oznanilo«, »dobra novica«
Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed (eu - dobro in izpeljanke iz angelos - sel, glasnik) ευαγγέλιον: euangélion; iz tega izraza prihaja tudi beseda evangelist. Beseda evangelij se na splošno uporablja za izražanje Božjega oznanjevanja o odrešenju v Jezusu Kristusu ali za izražanje Božjega odrešenja po Jezusu Kristusu. To je običajna novozavezna uporaba, sveti Pavel pa je ta izraz uporabil še predno so bili evangelij novozaveznega kanona napisani, ko spominja može iz cerkve v Korintu »na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem« (1Kor 15,1), s čimer Pavel potrjuje, da so rešeni.
Evangelij kot temelj Frančiškove duhovnosti
V spisih svetega Frančiška Asiškega najdemo dve temeljni misli, ob katerih lahko spoznamo in začutimo, kakšno vrednost je imel evangelij zanj. Prvi poudarek je v Potrjenem Vodilu, kjer beremo: »Vodilo in življenje manjših bratov je spolnjevanje svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa z življenjem v pokorščini, brez lastnine in v čistosti.« Drugi poudarek pa je v njegovi Oporoki: »Ko mi je Gospod dal brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija. Ta dva zapisa in poudarka govorita o temelju Frančiškove duhovnosti in s tem tudi naše, ki si prizadevamo hoditi za njim. Gre za življenje po evangeliju, po božji besedi in da smo odprti božjim navdihom, ki nam bo razodeval in kazal pot, kako naj hodimo po razodeti besedi in z njo.
Frančišek je prve brate sprejel tako, da so skupaj prisluhnili Evangeliju.
Frančiškov zgled, njegov pristni evangeljski duh in njegove prepričevalne besede so nekatere tako prevzele, da so se odločili, da se mu pridružijo in sprejmejo njegov način življenja. Prvi, ki se mu je pridružil, je bil bogat in ugleden trgovec iz Assisija, Bernard da Quintavalle. Kmalu se jima je pridružil tudi pravnik Peter Cattani. S tema dvema bratoma je šel Frančišek 16. aprila 1209 v asiško cerkev sv. Nikolaja, kjer so prosili duhovnika, naj jim trikrat odpre evangeljsko knjigo. Vsakokrat se jim je odprla na mestu, kjer govori o poslanstvu apostolov in njihovem uboštvu. Frančišek se je ves vesel zahvalil Bogu, ki je v njem in njegovih bratih začrtal pot evangeljskega uboštva. Obrnil se je k bratoma in jima rekel: "Brata, to je naše življenje in naše vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki hočejo stopiti v našo družbo. Pojdita torej in spolnita, kar sta slišala." To je bil dan ustanovitve reda manjših bratov: frančiškanov, pa tudi kapucinov in minoritov.
Evangelij in mi, Božja beseda in sodobni človek
Živeti danes na evangeljski način, ne pomeni, dobesedno ravnati kot je ravnal sveti Frančišek ampak dojeti, kaj naj jaz spremenim v mojem načinu življenja, da bom podoben Kristusu. Vprašajmo se, kako Božjo besedo poslušam in hrepenim povečati ljubezen do njegove Besede? Ali ona zaseda prvo mesto v naših domovih in mojem srcu? Jo živim z ljubeznijo in zvestobo, tako kot so jo Marija in apostoli. Tudi nam Jezus obljublja: »Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«
Naj Božja Beseda vzbudi v nas novo življenje, naj razprši megle in nam pomaga na naši poti k ljubezni, ponižnosti in pravi molitvi.
Bog nam vsak dan daje svojo Besedo
Božjo besedo prejemajmo kot vsakdanji kruh in kot novo mano. Beseda je bistvena in središčna v življenju in zato naj ne mine dan, da v njem ne bi našla svojega mesta. Ne sme preteči dan, ne da bi brali, poslušali in sprejeli Besede.
Dovolite Besedi, da gori v vašem srcu, da vas poziva, da vas sodi, opogumlja in daje moč za vsakdanje napore in življenje. Preko besede se Kristus razodeva in vzgaja srce in um tistega, ki ga posluša s čistim srcem. Preko besede zori pogled vere, po zaslugi katerega se naučimo videti resničnost in brati dogodke z božjimi očmi, če tako kot Marija ohranimo Besedo v svojem srcu. Če se ne potopimo v Besedo, potem bo besedam, ki jih bomo izgovarjali, manjkali pomen, temelj in navdih. Postanimo domači z branjem Božje besede in bodimo pripravljeni drug drugemu posredovati izkustvo.
Bodimo bratje in sestre na poti, bodimo sopotniki, prepričani, da Gospod Jezus hodi z nami. Hoja za Jezusom ne dovoljuje popustov. Poklicani smo, da svet napolnimo s Kristusovim evangelijem po zgledu sv. Frančiška. Naj se naša molitev hrani iz Besede, kajti Besedo lahko sprejmemo samo v ozračju molitve, kar govori o domačnosti vsakega izmed nas z Gospodom.
Veliko ljudi danes ne bere evangelija iz knjig ampak ga berejo iz življenja tistih, ki ga živijo. Frančišek ni veliko govoril ampak je oznanjal Božjo ljubezen in odrešenje v Jezusu Kristusu tako, da ju je s svojim načinom življenja posredoval, tudi takrat, ko je molčal.
Skupaj s svetim Frančiškom se zavedajmo, da je Božja beseda plamenica našim nogam luč na naši poti.
V času misijona razmislimo, kakšen je naš odnos do evangelija. Trudimo se, da bomo vedno bolj videli resničnost in brali dogodke z Božjimi očmi ter tako kot Marija ohranjala Besedo v svojem srcu.
Vabljeni k poslušanju osrednjega misijonskega nagovora s s. Hermino Nemšak, ki ga je vodil Jure Sešek.
