Zoran Stevanović | (foto: Rok Mihevc)
Zoran Stevanović na vrh hrama demokracije
Slovenija Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović je novi predsednik DZ. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti. Na tem mestu je tako nasledil Urško Klakočar Zupančič.
Stevanović je bil izvoljen v prvem krogu. Vložitev njegove kandidature so poleg poslancev njegove stranke podprli še trije poslanci NSi in trije poslanci SDS. Resni.ca ima namreč v DZ le pet poslancev, za kandidaturo jih je potrebovala 10, za izvolitev za predsednika DZ pa Stevanović 46.
V levi sredini so njegovemu imenovanju nasprotovali. V Levici in Vesni ter SD glasovnic niso dvignili, v Svobodi so bili proti.
Na čelo desetega sklica DZ tako drugič v zgodovini stopa predsednik stranke, ki je v DZ prišla z najslabšim rezultatom med izvoljenimi. Na čelu DZ je namreč ob koncu mandata, ko je tedanja vlada Boruta Pahorja 2008-2011 že začela razpadati, nekaj časa sedel poslanec takrat najmanjše parlamentarne in najmanjše vladne stranke LDS Ljubo Germič.
Kdo je Zoran Stevanović?
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki se je zavihtel na drugo najpomembnejšo funkcijo v državi, je v javnosti postal znan kot prvi obraz protestnih shodov proti ukrepom za zajezitev epidemije covida-19. Nekdanji policist, ki je prišel navzkriž tudi z zakonom, je politične izkušnje več kot desetletje nabiral v lokalni politiki.
Stevanović se je rodil 23. februarja 1982 in prihaja iz Kranja. Deloval je kot policist, kjer mu je bilo očitanih več spornih dejanj. Nato se je zaposlil v lizinški družbi in pozneje delal kot samostojni podjetnik. Vodi tudi Zvezo vaterpolskih društev Slovenije.
Politično udejstvovanje je začel na lokalni ravni. Prvič je za župana Kranja kandidiral leta 2014, a vidnejšega uspeha takrat ni dosegel. Kandidaturo je ponovil leta 2018, ko je z listo Zoran za Kranj v mestnem svetu osvojil šest mandatov. Decembra 2020 je ustanovil stranko Državljansko gibanje Resni.ca, ki jo danes tudi poklicno vodi. V župansko bitko v Kranju je vnovič vstopil leta 2022, ko je Resni.ca osvojila pet mandatov.
V tekmo za preboj v parlament je stranka prvič vstopila leta 2022, a ji preboj čez parlamentarni prag takrat ni uspel, podporo jih je namenilo 2,86 odstotka glasov volivcev. Dve leti kasneje je stranka prvič sodelovala na volitvah v Evropski parlament. Stevanović je ob vložitvi kandidatne liste poudaril, da se je končno tudi na evropskih volitvah pojavila stranka, ki jo bodo lahko volili tudi tisti, ki do sedaj niso bili slišani.
Na evropskih volitvah Resni.ca ni bila uspešna, ji pa je preboj v parlament uspel na marčnih volitvah v DZ. Na njih jo je podprlo 5,49 odstotka volivcev, kar ji je prineslo pet poslanskih mest.
Stevanović je znan po ostri in neposredni politični retoriki, ob čemer ne varčuje s kritiko elit in političnega sistema. Večkrat je v javnih izjavah izpostavljal, da politika ni v lasti elit in da moč pripada ljudem, ne sistemu. Mnogi analitiki ga ocenjujejo za populista, zlasti pa za nekoga, ki bi lahko postal "enfant terrible" slovenske politične scene. Tudi zato so poslanci leve sredine danes pozivali desni pol, naj vendarle premisli, koga bodo ustoličili za drugega človeka v državi. Ob tem so opozarjali tudi na njegove obsodbe.
