Mednarodni dan žena | (foto: AI)
Zaznamujemo mednarodni dan žensk, ki imajo tudi v Katoliški cerkvi pomembno in raznoliko vlogo
Petra Stopar Alen Salihović
Pred 49 leti je Generalna skupščina Združenih narodov 8. marec razglasila za mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so delavke v tekstilni industriji v New Yorku protestirale proti nečloveškim delovnim pogojem in nizkemu plačilu. Ob današnjem dnevu so glasni pozivi k spoštovanju pravic žensk ter k njihovi enakopravni obravnavi in vključenosti. V Katoliški cerkvi je ta dan priložnost za zahvalo ženskam za njihovo vlogo v družini, družbi in Cerkvi. Ob tej priložnosti so na pastoralnem portalu Pridi.com zapisali, da je prav, da se v molitvi še posebej spomnimo vseh tistih žena, ki trpijo zaradi nasilja, krivic, izkoriščanja, vojn, zlorab, trgovine z ljudmi in preganjanja.
Statistični urad ugotavlja, da je med prebivalci Slovenije lani živelo nekaj manj kot polovica žensk oziroma 48 odstotkov. V povprečju so bile stare skoraj 46 let oz. približno dve leti več kot desetletje prej. Predlani jih je bilo delovno aktivnih skoraj 422 tisoč. Povprečna mesečna neto plača za oktober 2024 je znašala približno 1500 evrov – pri moških skoraj 1530, medtem ko je bila povprečna plača žensk nižja od te za približno 100 evrov. Najvišjo povprečno mesečno neto plačo med ženskami so imele generalne direktorice in članice uprav družb.
Plačna vrzel med spoloma je razlika med povprečno bruto plačo za plačano uro moških in žensk. Edina država v povezavi, v kateri so ženske zaslužile več od moških, je bila Luksemburg, navaja Surs.
Kaj so papeži povedali o vlogi ženske?
Vprašanje vloge ženske v Cerkvi in družbi je eno izmed pomembnih vprašanj sodobnega časa, o katerem so v zadnjih desetletjih večkrat spregovorili tudi papeži. Čeprav se poudarki razlikujejo glede na čas in družbeni kontekst, ostaja rdeča nit cerkvenega nauka jasna: ženska ima enako dostojanstvo kot moški, njena posebna poklicanost pa ima nenadomestljivo mesto v družini, družbi in tudi v življenju Cerkve.
Pij XII.: dostojanstvo in družbena vloga
Že papež Pij XII. je po drugi svetovni vojni večkrat poudarjal pomen aktivne vloge žensk v družbi. Spodbujal je njihovo izobraževanje in sodelovanje v javnem življenju, vendar hkrati opozarjal, da družbena emancipacija ne sme voditi v zanikanje posebne poklicanosti materinstva in družinskega življenja.
Po njegovih besedah ima ženska posebno sposobnost skrbi za življenje in za človeško skupnost. V družbi, ki jo zaznamujeta individualizem in tekmovalnost, je prav ta razsežnost ženske – skrb za druge – ključnega pomena za bolj človeško družbo.
Pavel VI.: enako dostojanstvo moškega in ženske
V času velikih družbenih sprememb v šestdesetih letih je papež Pavel VI. v sklepnem nagovoru drugega vatikanskega koncila posebej nagovoril ženske. Dejal je, da je prišla “ura ženske”, saj ima v sodobnem svetu možnost in odgovornost, da pomembno prispeva k oblikovanju prihodnosti.
Poudaril je, da je treba vedno jasno priznavati enako dostojanstvo moškega in ženske. Hkrati pa je opozarjal, da prava enakost ne pomeni izbrisa razlik, temveč njihovo dopolnjevanje.
Janez Pavel II.: “genij ženske”
Najobsežneje je o vlogi ženske pisal papež Janez Pavel II., zlasti v apostolskem pismu Mulieris dignitatem (1988) in v Pismu ženskam (1995).
Po njegovem mnenju ima ženska poseben “genij”, ki se kaže v sposobnosti za odnose, skrb za človeka in občutljivost za dostojanstvo vsake osebe. Ta dar ni omejen le na materinstvo, temveč se lahko uresničuje tudi v družbenem, kulturnem in političnem življenju.
Janez Pavel II. je tudi jasno poudaril, da je ženska v zgodovini pogosto doživljala krivice in diskriminacijo. Cerkev se mora zato zavzemati za odpravo vseh oblik poniževanja žensk ter za spoštovanje njihovega dostojanstva.
Ob tem je ponovno potrdil stališče Cerkve, da duhovniško posvečenje pripada moškim, kar pa po njegovih besedah nikakor ne pomeni manjše vrednosti ali manjše vloge žensk v Cerkvi.
Benedikt XVI.: komplementarnost
Papež Benedikt XVI. je pogosto govoril o komplementarnosti moškega in ženske. Po njegovem mnenju sodobna kultura včasih poskuša zabrisati razlike med spoloma, kar vodi v izgubo razumevanja človekove identitete.
Po njegovih besedah moški in ženska predstavljata dva različna, a dopolnjujoča se načina biti človek. Prav ta dopolnjujočnost je temelj družine in zdrave družbe.
Benedikt XVI. je večkrat poudaril tudi pomen ženskega prispevka v Cerkvi, zlasti na področju vzgoje, teologije, kulture in karitativnega delovanja.
Frančišek: več prostora za ženske
Papež Frančišek je večkrat opozoril, da mora Cerkev najti nove načine, kako vključiti ženske v svoje življenje in odločanje. Po njegovih besedah brez njihovega prispevka Cerkev ne more v polnosti uresničevati svojega poslanstva.
Poudarja, da je treba preseči zgolj funkcionalno razumevanje vloge žensk – vprašanje ni le, ali lahko opravljajo določene naloge, temveč kako lahko njihova posebna perspektiva obogati življenje Cerkve.
V času njegovega pontifikata so ženske dobile tudi nekatere nove odgovornosti v vatikanskih ustanovah in cerkvenih službah.
Na Slovenski škofovski konferenci ob svetovnem dnevu žensk poudarjajo, da ima v krščanski teologiji in verovanju najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati. V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske najpogosteje prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih. Ena od njih je Polona Vesel Mušič, ki se poklicno in strokovno ukvarja z birmansko pastoralo, pripravo birmancev in birmanskih botrov na prejem zakramenta Sv. Duha. Spregovorila je za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji.
