Kako bi politične stranke razbremenile delo?

Slovenija 04. 03. 2026, 13:47 Marta Jerebič

Slovenija je med 38-imi članicami OECD - Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ena od držav z najvišjimi socialnimi prispevki in s tem davčno bremenitvijo dela. Dajatve pri povprečni plači pri nas znašajo dobrih 44 odstotkov, povprečje v OECD je 10 odstotkov nižje. Inženir, ki ima v Sloveniji 4500 evrov bruto plače, v zdravstveno blagajno prispeva 620 evrov, v Avstriji bi bil ta znesek 344 evrov. Podatke je podala Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji, ki je na soočenju politične stranke med drugim spraševala, katere davčne spremembe lahko pričakujejo zaposleni in podjetja, če bodo o tem po državnozborskih volitvah odločale one.

Aktualni finančni minister Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda pravi, da razbremenitve dela ni mogoče doseči čez noč. »Ker sicer bo prvi ukrep, ki ga bo potrebno storiti, dvig DDV. Mi se o tem že dolgo časa pogovarjamo, vendar temu nisem naklonjen.« Razbremenitev plač bi financirali z višjo produktivnostjo.

Matevž Frangež, SD, pravi, da lahko obremenitev dela zmanjšamo samo toliko,»kolikor bomo na drugi strani obdavčili premoženje, ki je v Sloveniji primerjalno gledano nizko obdavčeno.«

Sicer tudi Boštjančič pravi, da zagovarja socialno kapico, a v SDS bi jo tudi uvedli. Kot je poudaril Zdravko Počivalšek, je treba slovensko gospodarstvo preoblikovati tako, da ne bo delalo samo polizdelkov, ampak končne izdelke. »Za prehod od mišic k možganom rabimo tudi pogoj, to je socialna kapica, da bomo kadre lahko plačali."

Marko Lotrič (skupna lista NSi, SLS in Fokus), je dodal, da je treba »preprečiti odliv podjetij, ki selijo svoje oddelke ali pa dodatne razvoje pošiljajo v druge države. S tem slabimo nabavne oddelke in ko bomo nabavne oddelke v Sloveniji zgubili, bomo zgubili vso dobaviteljsko verigo.«

Tako kot Lotrič je tudi Mirko Požar iz stranke Demokrati Anžeta Logarja med ukrepi poleg uvedbe socialne kapice naštel dvig splošne davčne olajšave in znižanje davka od dobička na 15 odstotkov, poleg tega pa tudi ukinitev 5. davčnega razreda. »Moje izjave temeljijo na osnovi finančnih modelov dr. Šušteršiča in dr. Mastena. Naši ukrepi bodo izvedeni v prvem mesecu vlade.«

Igor Feketija z liste Levice in Vesne je medtem navedel drugo študijo: »Imamo študijo fiskalnega sveta iz leta 2021, ki lepo pove, koliko vsakih tisoč evro splošne olajšave stane. Če davčnega izpada ne bomo nadomestili, bomo šli po njegovih besedah po scenariju Finske, ki je trenutno zaradi prevelikega dolga pod sankcijami Evropske komisije.

V stranki Resni.ca bi po besedah Andreja Perca davčni izpad zaradi razbremenitve dela reševali z delom upokojencev. »Predlagamo, da se upokojencem dovoli delo 15 ur na teden, pri čemer plačajo vse davke in smo približno zračunali, da bi to pomenilo 60 tisoč novih delovnih mest, s čimer se pokrije izpad zaradi znižanih srednjih razredov v dohodninski lestvici.«

Vladimir Prebilič iz stranke Prerod pa bi med drugim denar za davčno razbremenitev dela črpal iz racionalizacije državnega poslovanja. »Kakršnekoli investicije se loti iz Slovenije, je aneks že v torbi, ko se pogodba podpiše. Potem pridemo iz posla, ki znaša 100 milijonov evrov, na 200, 300, 400 milijonov. To bo treba počistiti najprej, nobenih novih davkov.«

Predstavniki strank so govorili tudi o tem, kako zadržati kader v Sloveniji.