Maja in Jure v akciji! PSI 2026 zbira darove za misijone. | (foto: ARO)
V ŽIVO: Do 11.00 zbrali 41.203 EUR. Bog povrni vašo dobroto!
Radijski utrip Jure Sešek Robert Božič
Naj bo naše letošnje pustno rajanje več kot le veselje v maskah. Naj bo veselje, ki ga znamo deliti. Naj bodo zbrani darovi pot, po kateri uresničujemo besede sv. Frančiška: »Kjer je žalost, naj prinašam veselje.« Bodite del naše letošnje pustne dobrodelne akcije, ki bo priskočila na pomoč misijonarkam, ki delujejo v skupnosti sester usmiljenk v Banguiju, glavnem mestu Srednjeafriške republike. Dodajanje lahko v živo spremljate v našem radijskem programu, v katerega se iz Afrike vključuje tudi s. Vesna, odmeva pa tudi na spletu in socialnih omrežjih. 01 292 75 29 je številka klicnega centra dobrote!
Misijonarka s. Vesna Hiti in sestre usmiljenke iz Banguija, katerih skupnost je bila ustanovljena leta 2019, njihova redovna hiša pa stoji v zelo revni mestni četrti, v župniji Naše Gospe Fatimske, se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki bodo danes sodelovali: »Naj bo Bog vsem velikodušen plačni. Naj tudi On v povračilo odpre 'svojo denarnico' z drugačnimi darovi. Iskrena hvala vsem – naj Pustna sobotna iskrica nariše nasmeh na lica in v srca teh dragih otrok. Bog povrni.«
10.44 Težave s QR kodo za darovanje pri nekaterih bankah. Kako jih rešiti?
Naši poslušalci sporočajo, da na nekaterih bančnih aplikacijah QR koda za darovanje "ne potegne". Največkrat omenjajo težave pri OTP banki oziroma aplikaciji mBank@net. Težave naj bi bile tudi v aplikaciji NLB denarnica...
Dar vseeno lahko odddate, popraviti morate samo kodo namena, če je bila narobe prepoznana, biti mora CHAR, preverite pa tudi referenco oziroma sklic, ki mora biti SI 00 249211.
Objavljamo celotne podatke za nakazilo prek bančnih aplikacij:
- prejemnik: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
- IBAN SI56 0201 4005 1368 933
- koda namena: CHAR
- namen plačila: PSI 2026
- referenca: SI00 249211
10:30 Zakaj gradnja vrtca za otroke?
S. Vesna Hiti pravi, da so ljudje, ki so se obubožani s podeželja zgrnili v glavno mesto vsak dan v iskanju priložnostnega dela, s katerim poskušajo preživeti sebe in svoje družine. Majhni otroci so tako že zgodaj prepuščeni ulici in možnost vključitve v vrtec jih lahko obvaruje: »Vsekakor, ker prav te otroke, ki so prepuščeni sami sebi, ulici, je treba začeti vzgajati, dokler so majhni. In potem gre s to vzgojo naprej. Jaz se že danes z vsem srcem zahvaljujem, za vso velikodušnost, ker sem prepričana, da bo akcija zbiranja darov (Pustna sobotna Iskrica), kakor vedno, uspela. Bog lonaj vam vsem!«
9:40 »Šolanje odpre možnosti in razvoj cele skupnosti...«
»Če neki otrok nima priložnosti, da gre v šolo, potem je prepuščen ulici, nima neke vizije prihodnosti, pač se prepusti toku življenja takšnemu, kakršno je. Naši otroci pa so, lahko rečem, zelo nadarjeni in tisti, ki imajo možnost šolanja, se lahko izučijo in pride do svojega poklica,« nam je na začetku dopoldneva pojasnila s. Vesna.
»Njihovo življenje se v tem primeru bistveno obrne in lahko pomagajo potem tudi drugim članom njihove družine. Tukaj je tako, ko je eden preskrbljen, poskrbi še vsaj za pet, šest drugih. Tako, ko se pomaga enemu otroku, do napredovanja, do šolanja, se s tem pomaga dejansko celi generaciji oziroma več otrokom iz te družine. To je zelo pomembno, ker solidarnost v Afriki je še vedno zelo velika med družinskimi člani,« še dodaja misijonarka s. Vesna Hiti.
Revščina, ki ima veliko obrazov
Misijonarka s. Vesna Hiti, ki danes deluje v Burundiju, o prvih izkušnjah v Banguiju piše: »Ko smo prišle v ta revni predmestni okraj, smo se soočile s številnimi težavami, ki jih preživlja narod te dežele. Uboge ljudi tarejo brezposelnost, stanovanjska kriza, podhranjenost otrok, slab zdravstveni sistem in veliko pomanjkanje vzgojnih ustanov. Država in Cerkev si prizadevata odgovoriti na nujne zdravstvene in vzgojne izzive, toda uresničitev projektov se zaradi pomanjkanja sredstev odmika v nedogled.«
Zakaj tolikšna revščina v mestu?
Ob pogledu od daleč se poraja vprašanje, zakaj je mestna četrt, v kateri delujejo sestre, tako zelo revna. Misijonarka pojasnjuje: »Gre za predmestje, v katerega so se preselili ljudje s podeželja. Prišli so zaradi strahu pred nemiri in negotovostjo, v iskrenem upanju na preživetje. Drugi so v mesto prišli zaradi želje po izobrazbi, saj na podeželju nimajo možnosti za šolanje.«
Zaradi teh razlogov danes v glavnem mestu živi kar četrtina prebivalstva Srednjeafriške republike. Država meri 623.000 km² in ima približno šest milijonov prebivalcev, od tega jih milijon in pol živi v Banguiju.
Prenatrpani domovi in boj za preživetje
Ko človek spozna razmere v mestu in predmestju, mu postane jasno, zakaj se v majhni družinski hiši pogosto stiska tudi do pet družin. Velikodušen član širše družine lahko ponudi le skromen kotiček za prenočevanje, za vse ostalo pa morajo obubožani prišleki poskrbeti sami.
Sestra Vesna pripoveduje, da so številne družine na podeželju izgubile popolnoma vse imetje. V mestu skušajo preživeti s priložnostnimi deli, z znanjem svojih rok in z iznajdljivostjo. Med prebivalci je veliko vojnih sirot in bolnikov z AIDS-om.
Otroci brez vrtca in brez varnega zavetja
»V naši mestni četrti je zelo veliko otrok. Delujeta dve državni osnovni šoli, ni pa nobene predšolske vzgojne ustanove. Mali otroci so prepuščeni sami sebi in vzgoji ulice,« opozarja sestra Vesna. Nedaleč stran sicer obstaja zasebna »mala šola«, ki pa sprejema le omejeno število otrok iz premožnejših družin. Za revne otroke tam ni prostora.
Sto otrok v enem razredu
Razmere v državnih šolah so pogosto nevzdržne. Misijonarke poznajo šolo v neposredni bližini svoje skupnosti, kjer se v enem razredu za prostor preriva sto otrok. Zaradi pomanjkanja osnovnih pogojev mnogi otroci opustijo šolanje in končajo na ulici, z vsemi bolečimi posledicami, ki jih to prinaša.
Sanje o mali šoli in vrtcu
»Ves čas se srečujemo z mladoletnimi mamicami, ki so prepuščene same sebi in skrbi za otroka. Naše poslanstvo je odgovarjati na konkretne stiske ljudi. Najbolj pa čutimo nujno potrebo po vzgoji najmlajših,« pravi misijonarka.
Sestre si želijo odpreti vrtec oziroma malo šolo, kjer bi se lahko posvetile malčkom, tistim, ki so hkrati najbolj učljivi in najbolj ranljivi.
Prošnja za pomoč in zahvala dobrotnikom
Že od vsega začetka si skupnost želi narediti nekaj konkretnega za te otroke, a finančna sredstva tega ne omogočajo. »Zelo bomo hvaležne dobrotnikom, ki boste pripravljeni odpreti srca in denarnice, da bi v tem delu revne Afrike skupaj zgradili malo šolo. Za začetek sanjamo o vsaj treh razredih z dodatnimi prostori,« še dodaja sestra Vesna.
Naj Pustna Sobotna iskrica zaneti upanje
Hčere krščanske ljubezni, sestre usmiljenke iz Banguija, se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki bodo sodelovali: »Naj bo Bog vsem velikodušen plačni. Naj tudi On v povračilo odpre 'svojo denarnico' z drugačnimi darovi. Iskrena hvala vsem – naj Pustna sobotna iskrica nariše nasmeh na lica in v srca teh dragih otrok. Bog povrni.«
