Tomo Wankmüller, dr. vet. med., Boris Grabrijan, rejec ovc avtohtone pasme Belokranjska pramenka in gostitelj | (foto: Jaka Korenjak)
PodkastRAST #13: Bolezen modrikastega jezika: Izzivi, posledice in kako naprej?
Kmetijstvo Robert Božič
Dva meseca in pol je tega, kar je bila v Sloveniji uradno potrjena prisotnost okužbe živali z boleznijo modrikastega jezika - seva 8. Glede na zadnje podatke z najbolj prizadetih območij se razmere počasi umirjajo, čeprav še vedno prihaja do okužb v novih rejah in žal tudi do poginov živali v rejah, kjer je okužba že več časa prisotna.
Kaj torej storiti? Kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja?
Kako pomagati rejcem, ki so se zaradi pogina živali in tudi gospodarske škode, ki jo bo bolezen še prinesla v naslednjih mesecih, znašli stisnjeni ob zid preživetja? To so vprašanja, na katera so poskušali odgovoriti v 13. epizodi Podkasta RAST.
Naša gosta sta bila predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller, dr. vet. med. in Boris Grabrijan, rejec ovc avtohtone pasme Belokranjska pramenka in Bovška ovca, aktiven v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije.
Naša gosta sta bila predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller, dr. vet. med. in Boris Grabrijan, rejec ovc avtohtone pasme Belokranjska pramenka in Bovška ovca, aktiven v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije.
Predsednik veterinarske zbornice Tomo Wankmüller je uvodoma poudaril, da je to prvi masovni izbruh bolezni modrikastega jezika pri nas – leta 2016 smo namreč cepili takoj po pojavu in uspeli bolezen zajeziti, zdaj doživljamo bolezen v vseh dimenzijah, celo z zelo nespecifičnimi znaki, ki jih tudi iz literature ne poznamo.
Pogini brez pravil: Grožnja za avtohtone pasme
Rejec Boris Grabrijan, ki redi ovce avtohtonih pasem Belokrajnska pramenka in Bovška ovca, je povedal, kako doživlja vrhunec izbruha bolezni v Beli krajini. Pogini dosegajo od 20 – 25 odstotkov celo v dobrih čredah, v nekaterih primerih pa celo 80 odstotkov.
»To lahko pomeni konec,« pravi Grabrijan, ki opozarja na nevarnost izgube genskega materiala, za katerega so si prizadevali desetletja. Avtohtone pasme, ki so se v preteklosti izkazovale prilagodljive različnim krizam, so zdaj ranljive. Razpršitev reje po Sloveniji je edina možnost za ohranitev teh pasem.
Podporno zdravljenje, ki mnogokrat ne pomaga
Bolezen modrikastega jezika je virusna, neozdravljiva. Obolelim živalim lahko pomagamo le s podpornim zdravljenjem: z antibiotiki proti sekundarnim okužbam, z infuzijo tekočin, vitamini, protivnetnimi sredstvi.
Ko se pri prežvekovalcih prežvekovanje ustavi, pH v vampu naraste, prihaja do gnitja, vnetja, sluznica se posledično lušči, kar povzroči nepopravljive posledice, je med drugim opozoril Tomo Wankmüller. Ko ovca obleži, je konec, jagneta obmolknejo, prisilno hranjenje ne pomaga.
V pogovoru smo se posebej ustavili ob posledicah bolezni, ki predvsem mlade kmete, ki so se specializirali v reji drobnice in predelavi mleka potiskajo ob zid in poskušali iskati rešitve.
Več sledi kmalu.
Oskrba ovc med okrevanjem po bolezni modrikastega jezika: priporočila svetovalcev specialistov KGZS
Svetovalci specialisti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so pred dnevi pripravili tehnološki list z usmeritvami za oskrbo ovc, ki okrevajo po bolezni modrikastega jezika. Dokument poudarja pomen namestitve živali v zaščiten prostor, kjer so čim manj izpostavljene stresu. Zaradi poškodb v ustni votlini je priporočena mehka, lahko prebavljiva krma ter dodatki vitaminov in mineralov. Posebna pozornost je namenjena živalim, ki odklanjajo hrano, saj je v nekaterih primerih potrebno tudi prisilno hranjenje.
Priporočila vključujejo tudi nasvete za spremljanje hidracije in splošnega počutja živali.
