Pri Sv. Lenartu se pripravljajo na sprejem relikvij svojega zavetnika

Slovenija | 03.09.2025, 12:03 Petra Stopar

Mesto Lenart in Župnija sv. Lenarta v Slovenskih goricah bosta od nedelje, 7. septembra, do ponedeljka, 8. septembra, gostila relikvije sv. Lenarta. Prinesli jih bodo predstavniki občine in bratovščine Saint Leonard de Noblat iz Francije, prav tako bo prisotno vodstvo Mednarodnega združenja sv. Lenarta. Člana tega združenja sta tudi Župnija sv. Lenarta in Občina Lenart.

Slovesnost se bo začela v nedeljo ob 16.30 uri s sprejemom gostov in relikvij na trgu pod cerkvijo, sledila bo sveta maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Po njej bo srečanje s predstavniki ostalih župnij, mest in krajev, ki nosijo ime po tem zavetniku. Slovesnost se bo nadaljevala v ponedeljek s sv. mašo v Domu sv. Lenarta. Po kosilu pa se bo tridesetčlanska delegacija iz Francije odpravila proti domu.

Mesto Lenart v Slovenskih goricah bo obiskala posebna delegacija, ki na svoji poti združuje tradicijo, zgodovino in prijateljstvo med različnimi evropskimi kraji. Obisk relikvij je del širšega romarskega programa, ki vsako leto povezuje mesta, posvečena sv. Lenartu, sporočajo iz Občine Lenart. V maju 2023 je delegacija župnije in občine obiskala Saint Leonard de Noblat in se udeležila Ostencij. Župan mag. Janez Kramberger in župnik Marjan Pučko sta se udeležila občnega zbora Fillleo.

Pučko je pojasnil: »Na Ostencijah 2023 smo sprejeli program, da se leta 2024 srečamo v Iscii pri Neaplju, leta 2025 pa v Bad Sankt Leonhard im Lavanttal, kjer med 5. in 7. septembrom obeležujejo 900-letnico župnije in 700-letnico kraja. Po končanem programu se delegacija vrača proti domu, ob poti pa zvečer prenoči v mestih sv. Lenarta ter se sreča s tamkajšnjimi župljani. Tako bodo k nam prišli 7. septembra, neposredno po srečanju v Avstriji, in pri nas ostali do 8. septembra, ko bodo popoldan nadaljevali svojo pot proti domu.«

Obisk bo za Lenart pomembna priložnost, da domačini in gostje iz tujine skupaj začutijo utrip tradicije in povezanosti, ki jo že stoletja prinaša čaščenje sv. Lenarta – zavetnika številnih skupnosti v Evropi.

Kaj pomenijo relikvije in zakaj prihajajo v Lenart?

»Osebe, ki so živele izredno krepostno, izžarevala razne vrline in sveto v katoliški cerkvi po smrti razglasijo za svete. Njihove posmrtne ostanke imenujemo relikvije. Relikvije so ostanki teles svetnikov (kosti), lahko tudi njihovih oblačil ali osebnih predmetov. Ko je Jezus še živel, so se ga ljudje želeli dotikati, da bi ozdraveli ali da bi jim pomagal s čudeži. Tisti, ki niso mogli do njega, so si prizadevali, da bi prišli vsaj v njegovo bližino ali da bi se dotaknili njegovih osebnih predmetov (oblačila). Enako se je kasneje preneslo na njegove učence (apostole) in svetnike. Zato romamo na grobove svetnikov in relikvije so vgrajujemo v oltarje ob posvetitvi, da bi preko njih bili bliže svetniku in preko njega Jezusu. Čaščenje svetnikov je del krščanskega duhovnega življenja. Vsak od nas ob rojstvu prejme krstnega zavetnika; tudi posamezniki ali skupine, družine se velikokrat priporočamo h raznim svetnikom v različnih situacijah življenja. Tudi veliko slovenskih krajev in mest je svoje ime dobilo po svetniku. Naše mesto in občina po sv. Lenartu. Kristjani tudi velikokrat poromamo na grobove svetnikov ter se tako še posebej izročamo njim v varstvo in priprošnjo. Ob izrednih priložnostih se zgodi, da relikvije obiščejo kraj, mesto ali župnijo. Ti različni obiski relikvij so namenjeni predvsem temu, da predvsem tisti, ki zaradi kakršnih ki razlogov ne morejo poromati na kraje kjer jih častijo, da se lahko z njimi srečajo in se jim priporočijo,« pojasnuje župnik Pučko.

Kdo je sveti Lenart?

Sveti Lenart je živel v 6. stoletju v Franciji. Rodil se je v današnjem mestu Limoges, večino svojega življenja pa je deloval v bližini, v kraju, ki se danes imenuje Saint Léonard de Noblat. Tam je kot opat vodil samostan, v samostanski cerkvi pa je tudi pokopan – njegov grob se nahaja nad glavnim oltarjem. Krepost svetega Lenarta je bila, da je imel poseben čut do zapornikov. S posebno ljubeznijo se je posvečal zapornikom. Posredoval je zanje pri kralju in dosegel, da so bili mnogi izpuščeni, nato pa jim je priskrbel primerne pogoje, da so lahko zaživeli pošteno življenje. Prav tako je okoliškim kmetom pomagal s praktičnimi nasveti in velikokrat so se ob njegovih nasvetih zgodili čudeži ozdravitve živine zato so se kmetje velikokrat zatekali k njemu v priprošnjo. Še danes marsikateri kmet reče: »Za zdravje živine pa prosimo k sv. Lenartu.«

Še danes na njegov grob mamice prinašajo slinčke, nogavičke in dude v zahvalo za zdravo rojstvo njihovih otrok. 

Izročilo tudi pripoveduje, kako je sv. Lenart nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici. Kraljičina nosečnost se je zapletla in življenje obeh je bilo v nevarnosti. Po srečnem porodu mu je kralj v zahvalo podaril toliko zemlje, kolikor jo je lahko v eni noči objahal na svojem oslu. Tako je na tistem kraju nastala noblaška opatija, kasneje pa mesto Saint Leonard de Noblat. Še danes na njegov grob mamice prinašajo slinčke, nogavičke in dude v zahvalo za zdravo rojstvo njihovih otrok. Svetega Lenarta častijo, kot zavetnika zapornikov, za zdravje živine in zdravo rojstvo otrok.