Pred vročo politično jesenjo

Naš pogled | 26.08.2025, 14:44 Tone Gorjup

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot smo slišali na začetku leta iz ust premierja …

A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. Ob spremljanju zdravstva, kjer se zaposleni še naprej razdajajo z nezmanjšano močjo, vidimo, da sistem razpada. Izgube v bolnišnicah naraščajo, čakalne vrste se daljšajo, da ne navajamo, koliko ljudi je brez družinskega zdravnika, brez ginekologa ... Ali govorimo o vrstah na urgenci ljubljanskega UKC, kjer med čakanjem lahko kdo tudi umre in razmerah na onkološkem inštitutu, kjer so pacientom z novim sistemom podvojili stroške prevoza in parkiranja ... Helikopterje za nujno medicinsko pomoč kupuje policija, ministrica zdravje pa se obnaša, kot tajnica na ministrstvu za notranje zadeve ... Pohvalimo pa se lahko, da smo dobili uporabni mehanizem za reševanje zdravstvenih težav: mladim konoplja, starim smrt s pomočjo.

Zastoji na naših cestah so presegli vse meje. Ob nekaterih oznakah za delo na cesti po več tednov ni videti nobenega stroja. Velika razlika je, če ribič preživi pet ur na dan ob reki z ribiško palico ali pa običajen delavec za volanom na poti v službo in domov! Pod katero ministrstvo spadajo ceste, komu je odgovoren Dars, ne vemo. Bi lahko več storila tudi policija? Ob njenem čiščenju so uspešno odstranili tudi avtocestno policijo. Lahko bi šli še na področje gospodarstva, kjer kazalci opozarjajo, da nas prehitevajo po levi in desni, a pustimo to za drugič.

Popoplavna obnova se nadaljuje. Zaradi počitnic so vsi odgovorni zanjo, pred javnostjo nastopili že teden oziroma dva pred obletnico avgustovske ujme 2023 in se pohvalili z opravljenim delom. Le predsednik vlade Robert Golob se je uštel, ko so mu v kabinetu pripravili posnetek javljanja v živo iz Črne na Koroškem, kjer naj bi obiskal eno od prizadetih družin. Še danes se besedilo in izjava na instagramu ne ujemata. Nepazljivost pri sestavljanju različnih posnetkov je pokazala, da je izjava zaigrana. Čeprav se je ozadje premikalo, je reka v strugi mirovala ... Tudi obljube o hitri pomoči in gradnji novih hiš za prizadete, so ostale v največji meri le obljube. Kolikor vem, se je premier Golob slikal le pri eni hiši, ki so jo dobili poplavljenci, pa še ta je bila podarjena s strani gospodarstva in ne države.

Zanimivo je, da so vsi doma, ko pride na obisk zunanja ministrica Palestine. Ne spomnim se, da bi pred tem kdaj slišal zanjo. Njen štiridnevni oziroma petdnevni obisk v Sloveniji je lepa priložnost, da bi zvedeli kaj več o njej. A verjetno iz strani gostiteljev in večinskih medijev ne bomo slišali, da je po rodu Armenka in da pripada armenski krščanski skupnosti v Jeruzalemu. Tudi poglobljenega pogovora o razmerah v Palestini ni bilo. Zanimivo bi bilo slišati, kako sodelujejo z izraelsko vlado? Kašne so možnosti za ustavitev vojne v Gazi z neposredno diplomacijo? Ali ta obstaja? Je sedanja palestinska vlada pripravljena na sobivanje z Judi ali jih želi pognati v morje oziroma izbrisati? Kakšno mesto ima teroristična organizacija Hamas v palestinski družbi? Kako je s Palestinci oziroma drugimi Arabci, ki so del judovske države?

Kakšne stike imajo s palestinskimi begunci v Libanonu ali v Jordaniji? Kakšni so njihovi odnosi z Iranom?

Slovenija sicer še vedno zagovarja rešitev vprašanja Palestine po principu dveh držav. Naša zunanja ministrica ob tem ponavlja, da je priznanje Palestine edino jamstvo za mir in varnost ter mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev z ramo ob rami. A dejstvo je, kot je na našem radiu pred kratkim dejal mednarodni pravnik Ernest Petrič, da brez nekega zaupanja med Židi in Palestinci miru tam ne bo. Kaj je Slovenija storila, da bi se to zaupanje okrepilo? Kaj je storila Slovenija v Varnostnem svetu za krepitev dialoga med tema dvema narodoma, kaj za izpustitev talcev, za razorožitev Hamasa? Slišali smo, da si bo naša vlada še naprej prizadevala za nove sankcije proti Izraelu. Tudi politični aktivisti treh državnih univerz in kemijskega inštituta se s tem strinjajo. Je to predstava za javnost, za speče pripadnike Hamasa, iranske revolucionarne garde ali nove, še neodkrite ruske vohune v Sloveniji.

Brezpogojna napoved prekinitve gospodarskih stikov naše države z Izraelom se je izkazala za farso. Kmalu so dodali, da prekinitev sodelovanja ne velja za področja, ki so v interesu Slovenije. Kaj se trenutno dogaja z desetinami podjetij, ki sodelujejo z Izraelom, ne vemo. Je pa izvozno okno Spirit, ki je odgovorno za sodelovanje z Izraelom, prejšnji teden objavilo razpis za podajo predlogov raziskovalno-razvojnih in inovacijskih aktivnosti na področju obrambnih vesoljskih zmogljivosti. Gre med drugim za področja satelitskega opazovanje Zemlje, satelitske komunikacije, navigacije in podatkovne analize s pomočjo umetne inteligence.

Kam plovemo, bo vsaj delno pokazal Blejski strateški forum, ki se bo začel prihodnji ponedeljek. Resni gospodarstveniki si nikoli ne zapirajo vrat, kot to dela sedanja vladna garnitura. Zato bo prisotnost političnih delegacij pokazala, kje smo in kam gremo. Tuji gospodarstveniki bodo pokazatelj kdo nam še verjame in zaupa. Običajno se na teh srečanjih pokaže tudi sposobnost dialoga in sodelovanja med domačimi udeleženci. V nekaj dneh se bo videlo ali bo Blejski strateški forum še del poletnega vzdušja ali pa vroče politične jeseni?