p. Igor Salmič | (foto: Izidor Šček)
P. Igor Salmič za Radio Ognjišče o izzivih minoritov
Tone Gorjup Alen Salihović
Na nedavnem 203. rednem generalnem kapitlju reda manjših bratov minoritov, ki je potekal v Assisiju, je bil za generalnega vikarja reda izvoljen pater dr. Igor Salmič. Gre za eno najvišjih služb v vodstvu reda, saj generalni vikar nastopa kot prvi sodelavec in namestnik generalnega ministra, Argentinca Karla Trovarellija, ki je bil ponovno potrjen za drugi mandat. P. Salmič je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.
Od Trnovega do Rima
Pater Salmič prihaja iz Trnovega v Ljubljani. Doktoriral je na papeški univerzi Gregoriana in bil nekaj let tudi provincijal slovenske minoritske province. Zadnja štiri leta je kot generalni asistent skrbel za red v srednjeevropskem prostoru. Kot je povedal, bo nova služba zanj pomenila večjo prisotnost v Rimu: »Prej sem bil veliko na poti po devetih državah, zdaj pa bom bolj vezan na vodstvo, delo z generalnimi hišami v Rimu, zadeve glede štipendij in študija.«
Izvoljen s strani kapitlja
Tako kot generalni minister je bil tudi Salmič izvoljen s strani zbranih članov kapitlja. »Praksa je, da novi minister predlaga kandidata za vikarja, a kapitularji svobodno volijo. Tako pride do svobodne izbire,« je pojasnil.
Srečanje bratov z vsega sveta
Na kapitlju so sodelovali člani generalnega vodstva, provincialni ministri, kustosi in delegati. Med njimi je bil tudi slovenski provincialni minister pater Milan Kos. Kot je povedal p. Salmič, je bil kapitelj razdeljen v več sklopov: duhovno obnovo (vodil jo je brat Štefan Kožuh), evalvacijo preteklega obdobja, volitve in načrtovanje prihodnosti.
Glavne usmeritve reda: misijoni, vzgoja, bratstvo
Kapitelj je izpostavil več ključnih poudarkov: »Predvsem misijonsko odprtost – želimo si novih postojank, predvsem v državah, kjer red še ni prisoten. Velik poudarek je tudi na začetni in trajni vzgoji ter poglabljanju v frančiškansko karizmo,« je poudari p. Salmič. Ob tem so obravnavali tudi vprašanja ekonomije in medsebojne pomoči med provincami – tako na bratski kot finančni ravni. Zlasti je pomembno, kako ohranjati redovništvo v Evropi in Severni Ameriki, kjer poklici upadajo, ter kako črpati navdih iz rasti v Afriki in Aziji.
Afrika in Azija kot srčni utrip frančiškanske prihodnosti
»V 15–20 letih se je študentska slika v Rimu popolnoma spremenila. Prej so bili večinoma Evropejci, zdaj pa prihajajo predvsem iz Afrike in Azije,« je povedal p. Salmič. »Ti mladi redovniki prinašajo veselje, upanje, gorečnost – nas opominjajo, da vera živi, da je karizma sv. Frančiška živa.« Poudaril je, da njihovo navdušenje in svežina pomagata tudi redovnikom z Zahoda, da znova začutijo zagon in upanje, kar je danes še posebej dragoceno.
Frančiškov jubilej v znamenju skupne priprave
Ob jubilejnih letih, povezanih s sv. Frančiškom (800 let od stigem, Hvalnice stvarstva in prihodnje leto njegove smrti), so frančiškanski redovi pripravili skupne pobude: »Na generalni ravni pripravljamo skupne smernice, sodelujemo tudi z italijansko državo, saj je Frančišek njen zavetnik. Tudi v Sloveniji je frančiškanska konferenca pripravila bogat program praznovanj,« je povedal. Vrhunec dogajanja pričakujejo leta 2026 v Assisiju, kjer bo vrsta mednarodnih dogodkov.
