Prva pridiga papeža Leona XIV.

Papež in Sveti sedež | 09.05.2025, 14:35 Marta Jerebič

Papež Leon XIV. je prvo mašo v novi vlogi daroval v Sikstinski kapeli ob navzočnosti kardinalov, tako volivcev kot nevolivcev. V nagovoru je razmišljal o tem, kakšna naj bo Cerkev, kako nekateri danes Jezusa vidijo kot zgolj karizmatičnega voditelja ali nadčloveka, krščansko vero pa imajo za absurdno. Po njegovih besedah moramo postati majhni, da spoznamo Kristusa ter si prizadevati, da nihče ne bi ostal brez priložnosti, da bi ga spoznal in ljubil. Brez vere življenju primanjkuje pomena, je dejal.

Leon XIV. je pridigo začel v angleškem jeziku. »Poklicali ste me, da nosim ta križ in da izpolnim to poslanstvo, in vem, da se lahko zanesem na vsakega izmed vas, da boste hodili z mano, ko bomo kot Cerkev, kot skupnost Jezusovih prijateljev in kot verniki še naprej oznanjevali evangelij, je dejal, nato pa v italijanščini nadaljeval razmišljanje o Petru kot prvem papežu, njegovem odnosu do Jezusa in vprašanju, ki ga je Jezus postavil apostolom: Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? Tudi danes ne manjka okoliščin, v katerih ljudje Jezusa, čeprav ga cenijo kot človeka, vidijo zgolj kot nekakšnega karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. To ni prisotno samo med neverniki, ampak tudi med številnimi krščenimi, ki tako na tej ravni živijo v dejanskem ateizmu."

Kot je dejal novi papež, je tudi danes veliko okolij, kjer krščanska vera velja za absurdno, namenjena šibkim in nerazumnim. To so okolja, v katerih imajo prednost druge vrednote, kot so tehnologija, denar, uspeh, moč ali užitek. V njih ni lahko oznanjati evangelija, saj se iz vernikov vernikov norčujejo, jim nasprotujejo, jih prezirajo ali pa jih v najboljšem primeru tolerirajo ali pomilujejo. Prav zato so to kraji, kjer je poslanstvo nujno, saj pomanjkanje vere pogosto prinaša s seboj tragedije, kot so izguba smisla življenja, kršitev dostojanstva osebe, kriza družine in številne druge rane, zaradi katerih trpi naša družba. »Zato je tudi za nas nujno, da ponavljamo: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga'.«

To je po papeževih besedah bistvenega pomena predvsem v našem osebnem odnosu z njim, v našem prizadevanju za vsakodnevno pot spreobrnjenja. Pomembno pa je tudi za nas kot Cerkev. Vsi smo poklicani, da prinašamo veselo novico. Ta zaveza pa pomeni »izginiti, da Kristus lahko ostane, postati majhen, da bi lahko spoznali Njega«.

To je še posebej pomembno za tiste, ki v Cerkvi izvajajo službo oblasti. »Naj mi Bog podeli to milost, danes in vedno, po ljubeči priprošnji Marije, Matere Cerkve,« je papež Leon XIV. sklenil svoj nagovor.