Državni svet pripravil posvet ob 35-letnici komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Slovenija 11. 04. 2025, 14:13 Rok Mihevc

V državnem svetu je danes potekal posvet o delu komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po besedah državnega svetnika Rajka Fajta je komisija v preteklih 35 letih opravila veliko dela, mnoge naloge pa ostajajo odprte, terjajo nadaljnje delo in iskanje rešitev v skupnem dialogu države, lokalnih skupnosti, strokovne javnosti in civilne družbe.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v video nagovoru dejal, da je posvet priložnost, da se ozremo v preteklost, a hkrati razmšljamo o prihodnosti v upanju, da bomo dokončno rešili odprta vprašanja prikritih grobišč. »Vse te žrtve si zaslužijo urejen grob, pokopališče in obeležje in kjerkoli je mogoče, je treba odkriti tudi imena in priimke pokojnih. To je cilj, h kateremu moramo kot družba in država vedno stremeti. K temu nas nenazadnje zavezuje tudi ustava Republike Slovneije, ki opredeljuje Slovenijo kot demokratično, pravno in socialno državo.«

Sledil je prispevek predsednika komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, ki je delo komisije povzel kot spravno. Upokojeni višji kriminalistični svetnik Pavel Jamnik je predstavil delo policije na področju preiskovanja povojnih zločinov, zgodovinar Mitja Ferenc pa je spregovoril o prikritih grobiščih v demokratični Sloveniji in pravici do pokopa. Odzval se je tudi na nedavno premestitev posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice v kostnico v Škofji Loki.

Bil je kritičen do obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je mimo vladne komisije, to storil brez obvestila in dogovora. »To je daleč od zapiranja bolečega obdobja naše zgodovine. To je dodatna sol na bolečine svojcev. Morda bi nam minister danes obrazložil svoje dejanje, predvsem pa načrte države o trajnem pokopu. Morda bi lahko slišali zavezo, časovnico, odločitev vlade, morda bi minister lahko s tem vsaj malo oblažil razočaranje sorodnikov. Potrebno bi bilo.«

Alja Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo pa je predstavila spravna delovanja nekdanjega predsednika Boruta Pahorja od 2012 do 2022 in dve nalogi, ki sta ostali nedokončani – napis na spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ter pokop romskih žrtev. »Vedno pa je poudaril, da je sprava proces, da je sprava pot, ki se nikoli ne konča.«

V nadaljevanju posveta so spregovorili še Matija Ogrin iz Nove slovenske zaveze na temo vezi med svojci, grobovi in identifikacijo žrtve, župnik in dekan dekanije Črnomelj Anton Gnidovec na temo spoštovanja mrtvih in Milan Sagadin iz komisije o vključevanju prikritih grobišč v slovensko spominsko krajino.