Kaj se dogaja s podporo političnim strankam?

Slovenija 11. 03. 2025, 13:20 Andrej Šinko

Koalicija bo prihodnji teden na vrhu spregovorila o ključnih projektih, ki jih želi izpeljati do poletja. Pri tem se omenja zlasti spremembe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, stanovanj, v ospredju pa bo verjetno tudi obramba. Prebivalci z do zdaj opravljenim delom vlade niso najbolj zadovoljni, saj ga kar 51 odstotkov vprašanih ocenjuje negativno, kot pozitivno pa le nekaj več kot 17 odstotkov, kaže anketa Mediane opravljena za časnik Delo. Po omenjeni anketi med strankami vodi SDS z nekaj več kot 21 odstotki podpore, sledi Svoboda, ki jo podpira slabih 16 odstotkov volivcev.

Nižja podpora delu vlade je stalnica drugega dela mandata, ta pojav je bil prisoten tudi v času prejšnjih vlad, vendar pa je tokrat nezadovoljstvo, zlasti zaradi visokih pričakovanj in slabših rezultatov, še nekoliko večje. Zato po besedah politologa dr. Mira Hačka zgolj neka medijska kampanja ne bo zadoščala. »Ljudje vsak dan opazijo, kako je s situacijo v zdravstvu, šolstvu, kakšne so cene v trgovinah, kateri zneski so napisani na položnicah in podobno. In tukaj bo vlada morala pokazati še kaj.«

Glede na anketo Mediane opravljeno za časnik Delo najbolje kaže stranki SDS, ki uživa 21,1 odstotno podporo volivcev, sledijo Gibanje Svoboda s 15,7 odstotki podpore, SD s 6,2, Demokrati Anžeta Logarja s 4,8 odstotki in Resni.ca s 4,3 odstotki podpore.

Veliko volivcev ostaja neodločenih

Več kot 21 odstotkov volivcev ostaja neopredeljenih, še 8 odstotkov vprašanih pa trenutno ne bi volilo nobene stranke. »Ta del volilnega telesa ponavadi odloči parlamentarne volitve pri nas, zato je vprašanje, kako se bodo ti ljudje odločili. Lahko se zgodi, da na teh volitvah nekega resnega novega obraza ne bo ponujanega in se bomo odločali med bolj ali manj znanimi obrazi, ki so doslej že imeli priložnost nekaj pokazati oziroma narediti. To bi že bil nov moment v slovenski politični krajini,« je dejal dr. Haček in dodal, da nas čaka tudi precej dolga, naporna in najverjetneje tudi agresivna predvolilna kampanja, ki lahko bistveno premeša karte.

»Najmanj kar pa kažejo trenutni rezultati, pa je to, da se ne bo ponovila zgodba, kjer bi dobile eno politično stranko, ki bo historično imela največje število poslancev, kot je bilo pri Gibanju Svoboda. Gledali bomo politično bitko, ki je mnogo bolj enakovredna med različnimi političnimi akterji, kot je bila tista leta 2022,« je pojasnil sogovornik.

Kako so karte premešali Demokrati?

Levica in NSi sta glede na omenjeno javnomnenjsko poizvedbo tik pod parlamentarnim pragom, s 3,9 in 3,8 odstotno podporo. Haček meni, da obema na nek način škodi dogajanje v zadnjem mandatu. »Levica je stranka, katere program v veliki meri uresničuje trenutna vlada. Vemo, da Gibanje Svoboda nekega resnega političnega programa na začetku mandata niti ni imelo in uresničeval se je edini program, ki je bil na mizi. To pa je program Levice in vemo, da precej velik del volilnega telesa ni blazno zadovoljen s programskimi točkami na katere se osredotoča ta vlada in načinom, s katerim se rešujejo glavni problemi v tej družbi.«

Na NSi pa je negativno vplival zlasti vstop Demokratov v politično tekmo, kar delno znižuje tudi podporo SDS. »Demokrati največji delež podpore odnašajo tema dvema strankama in manj ostalim političnim strankam. Poleg tega pa je Nova Slovenija že tradicionalno med 5 in 8 odstotki, prav tako pa je do volitev še toliko, da to ne pomeni, da bi kakorkoli bil ogrožen njihov vstop v parlament,« je dejal dr. Haček, ki meni, da bo Nova Slovenija najverjetneje ponovila rezultat s preteklih volitev, s čimer pa bi bili relativno zadovoljni.