Namen posta je, da se stisnemo h Kristusu

Pogovor o | 06.03.2025, 18:59 Helena Križnik

Središče cerkvenega leta je velika noč. Če jo želimo resnično obhajati, moramo na to pripraviti svoje srce, je v oddaji Pogovor o razmišljala s. Božena Kutnar, ki je narodna delegatka za sveto leto, v katerem smo. 40 dni pred največjim krščanskim praznikom smo tako vstopili v postni čas, začeli smo ga s spokornim znamenjem pepela na glavi.

Spreobrnjenje je osebna naloga

»Pepel ima očiščujoč učinek pri bogoslužju,« je še pojasnila s. Božena Kutnar. Obred pepelenja nas, kot je dodala, med drugim vabi k spokornosti, skesanosti. Križ, ki ga duhovnik nariše na naše čelo, lahko spremljajo besede, ki nas spomnijo, da smo iz prahu zemlje, iz tega sveta, pa tudi minljivi, grešni. Lahko pa nas ob podelitvi pepelnatega križa povabi k spreobrnjenju. »Verjetno si moramo vprašanje, kaj pomeni spreobrniti se, postavljati ves postni čas,« je ugotavljal duhovnik, župnik v Idriji in biblicist mag. Marko Rijavec. »Mislim, da je to zelo osebno vprašanje za vsakega od nas, saj je spreobrnjenje osebna naloga, ki jo vsak razume po svoje, saj ima vsak svoje težave, neka svoja suženjstva. Človek mora to spoznati in se potem s pomočjo Kristusa, evangelija in Božje milosti, ki je v tem času še posebej močno prisotna, osvoboditi in začeti novo življenje.«

Ves postni čas se učimo, da ima Božja ljubezen znamenje križa, da je ni brez trpljenja. In prek križa gremo proti vstajenju.

Priti moramo do velikega petka

S. Božena Kutnar je spomnila, da je postni čas zaznamovan z odpovedjo, askezo, s premagovanjem, s tem, da gremo iz sebe, kar se morda zdi nekoliko nenavadno. Zakaj je tako? »V velikonočni skrivnosti ni samo vstajenje. Mi moramo nekako priti do velikega petka. Ta pa se nam upira, saj sta križ in trpljenje nekaj, kar težko sprejmemo.« V postnem času se, tako s. Božena Kutnar, znova očistimo, znova pridemo v stik z našo resnico, z Božjim življenjem, ki smo ga prejeli pri krstu, da bi se očistili vsega balasta, vse sebičnosti, egoizma, ki je bistvo greha, ter tako na veliki petek v križu prepoznamo vrhunec Božje ljubezen. »Dejansko se ves postni čas učimo, da ima ta ljubezen znamenje križa, da je ni brez trpljenja. In prek križa gremo proti vstajenju. Pripravo potrebujemo, da na tej poti torej zmoremo prepoznati Kristusa in odrešenje ter skupaj z njim vstopimo v to novost.«

V 40 dneh lahko spoznamo, za kaj pri odpovedih pravzaprav gre

Če izvzamemo nedelje, ki so v svojem bistvu mala velika noč, postni čas traja 40 dni. To število v Svetem pismu zasledimo večkrat: Izraelci so 40 let potovali prek puščave v obljubljeno deželo, Mojzes je bil 40 dni na gori Sinaj, kjer je prejel deset Božjih zapovedi, Jezus se je pred javnim delovanjem 40 dni postil v puščavi. »40 je sploh eno tako zelo dobro zaokroženo, polno število, tudi če gledamo zunaj religijskih okvirov. Obdobje, ki traja malo več kot mesec dni, lahko predstavlja dobro preizkušnjo, vidi se, kakšen je človek,« je menil Marko Rijavec. »Dva, tri tedne se še lahko skrivamo za maskami. Zelo navdušeno in zagrizeno se lahko držimo svojih odpovedi, a nato se začnejo prve krize. Takrat se pokaže, kaj je naša težava in tudi, za kaj pri naših odpovedih v resnici gre. Da gre za to, da začnemo rezati stvari, na katere smo bolestno navezani, na katere smo se, ne da bi vedeli, pravzaprav malo navadili.«

Dva, tri tedne se še lahko skrivamo za maskami. Zelo navdušeno in zagrizeno se lahko držimo svojih odpovedi, a nato se začnejo prve krize. Takrat se pokaže, kaj je naša težava in tudi, za kaj pri naših odpovedih v resnici gre. 

Če se nam zalomi, to ni katastrofa

Marko Rijavec zato smisel postnega časa vidi v tem, da se pustimo voditi, da začnemo poslušati Boga, ki govori v našem življenju. Otroški pogled na postni čas in naše odpovedi, ko se čutimo zmagovalce, če zdržimo, je dober za začetek, tako Marko Rijavec, a odrasel mora obenem razumeti, da je namen razkriti resnico o samem sebi. »Prek tega lahko vidimo, pri katerih segmentih moramo delati, še več, pri katerih moramo bolj poslušati Boga, njegovo voljo.« Tudi če se zgodi, da se nam pri kateri od postnih odpovedi zalomi, to ni katastrofa, je poudaril. Nasprotno. »Če ne pride do neke krize, potem nisem izbral dovolj dobre akcije. Ta prelom, ki se mi mora zgoditi, je pravzaprav nujen.«

Če ne pride do neke krize, potem nisem izbral dovolj dobre akcije.

Podobno je razmišljala s. Božena Kutnar. »Namen posta je, da se stisnemo h Kristusu. Ne, da smo perfektni, ne, da uspemo. Ampak da nas takrat, ko nam ne gre, potegne k njemu. Svetniki niso svetniki zato, ker niso grešili, ampak ker so se takoj obrnili ali h Kristusu ali k očetu in zaupali.« Zdi se ji tudi pomembno, da imamo ob vsem tem alternativo, da torej vemo, zakaj se nečemu odpovemo.