Dr. Žiga Turk o zapletu med ZDA in Ukrajino

Spoznanje več | 04.03.2025, 10:14 Tanja Dominko Slovenska tiskovna agencija

Petkovi pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so odmevali tudi v oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Sogovornik dr. Žiga Turk je izrazil obžalovanje, da je po sprva obetavnih pogovorih prišlo do zaostritve. »Zelo mi je žal, ker je to poslabšalo položaj Ukrajine. Tega si nihče ne želi.« Hkrati pa meni, da je posledično prišlo do pozitivnega premika v Evropski uniji in je končno naredila to, kar so Američani od nje pričakovali. »Skratka, Evropa se, kot kaže, zdaj le postavlja na noge in dela tisto, kar si Trump in Vance in obrambni minister želijo, namreč, da prevzame večje breme svoje obrambe na svoja ramena.«

Dr. Turk poudarja, da res ni pošteno »Trumpu očitati, da Ukrajino premalo podpira ali pa da se ne bo konfrontiral z vso silo proti Rusiji, ker se tudi Biden ni, ker se tudi Obama, ko so Rusi zasedli Krim.«

Ruski odzivi na srečanje so bili pričakovani, obisk Zelenskega v ovalni pisarni so označili za popoln politični in diplomatski neuspeh. Podobno ga je ocenil tudi dr. Turk: »Darilo, ki ga je Zelenski dal Putinu na tem sestanku in za katerega mi je spet zelo žal, a ne morem, da ga ne bi opazil, pa je, da se je pokazal kot nekdo, ki se diplomatsko ne zna zadržati, ki išče prepir. Mislim pa, da Trump nima dolgega spomina in da bodo vse prej ali slej zgladili.«

O možnosti širitve konflikta pa pravi, da ga povsem ni mogoče izključiti. »Zato bi si zelo želel, da bi Rusija zdaj razumela, da je Evropa stopila skupaj, da namerava resno podpreti Ukrajino. In da verjetno zdaj Rusija lahko doseže najboljši mir kot kadarkoli. Veste, nam tukaj je zelo lahko licitirati, kakšen bi ta mir moral biti. Jaz osebno bom zadovoljen z vsem, s čimer bodo Ukrajinci zadovoljni. Oni so tisti, ki imajo kožo v igri, njihova država, njihovi domovi.«

Dejstvo, da je Trump pripeljal Ruse za mizo oziroma da se je začelo nekaj premikati, Turk pozdravlja, čeprav še ni jasno, kam se bo vse skupaj premaknilo. »Po dveh letih se nekaj konstruktivnega dogaja. V tem času so Ukrajinci poskušali v poletju 2023 z eno veliko ofenzivo proti Mariupolu, se pravi na jug proti Črnemu morju, a neuspešno, čeprav so imeli ogromno zahodnega orožja, poskušali so tudi lani, tako da je zdaj pat pozicija. Jaz se globoko ne strinjam z nekdanjim predsednikom Danilom Türkom, ki pravi, da je Ukrajina vojno izgubila. Vojno je izgubila Rusija, ki je šla v to vojno zato, da bi zamenjala režim v Kijevu, da bi si naredila iz Ukrajine sebi podložno vazalno državo tipa Belorusija, da bi si podredila oziroma vključila v svoj ekonomski sistem ukrajinsko kmetijstvo, ukrajinsko industrijo. Skratka, da bi z Ukrajino zaokrožila dele svojega imperija. In to je izgubljeno za vse večne čase. Tega ne bo, na to nihče več ne bo pristal. Oni so sicer osvojili Krim in imajo tam od frontne črte nekaj ukrajinskega ozemlja, kjer je vsa tista industrije v ruševinah, od koder so ljudje pobegnili, kjer je praktično vse uničeno, je pa žal tudi res, da ne moremo pa trditi, da je Ukrajina to vojno že zmagala. Ampak se je pa obranila. In to samo zato, ker je imela pomoč Evrope in ker je imela pomoč Amerike. In vsi ki Ukrajino podpiramo, si zelo želimo, da bi se ta pomoč Evrope in Amerike nadaljevala.«

In kakšne so aktualne novice?

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil vojaško pomoč Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Zvečer so namreč neimenovani uradniki Bele hiše novinarjem povedali, da je pomoč prekinjena, ker preverjajo, ali lahko še vedno prispeva k rešitvi. "Predsednik je bil jasen, da se osredotoča na mir. Naši partnerji morajo biti zavezani istemu cilju," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani uradnik Bele hiše. Gre za pomoč, ki jo je kongres že odobril, šlo pa naj bi za pritisk na Zelenskega, naj privoli v pogajanja z Rusijo, poroča CNN.

Zamrznjena je tudi vojaška pomoč, ki je bila v tranzitu proti Ukrajini, poroča CNN, ameriški vojaški analitiki pa opozarjajo, da to koristi le Rusiji, ki bo najverjetneje okrepila ofenzivo. Televizija MSNBC je kasneje prav tako na podlagi neimenovanih virov poročala, da se je Trumpova vlada obenem odločila za olajšanje sankcij proti Rusiji, česar še ni naznanila.

Kaj pa Evropa?

Evropska komisija bo v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je danes predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen, vzpostavila nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Von der Leyen je ob tem napovedala, da bodo članicam omogočili odstopanje od fiskalnih pravil. Skupno bi tako lahko po navedbah von der Leyen z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".

"Smo v obdobju ponovnega oboroževanja in Evropa je pripravljena močno povečati porabo za obrambo," je ob predstavitvi načrta za ponovno oborožitev Evrope povedala von der Leyen. Z načrtom je pred tem v pismu seznanila voditelje držav članic, ki se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu o krepitvi evropske obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo v drugem delu govorili tudi o položaju Slovenije v tem konfliktu in o notranjepolitičnih temah.