Kardinal Marcello Semeraro, ko je prejel kardinalski klobuk | (foto: Kongregacija za zadeve svetnikov)
Kardinal Semeraro: Papež ima izjemno moč duha
Novice Marjana Debevec
Prefekt vatikanskega urada za zadeve svetnikov kardinal Marcello Semeraro je v intervjuju za italijanski časopis La Repubblica izrazil svoje prepričanje, da bo s papežem vse v redu. Izpostavil je njegovo izjemno moč duha in poudaril, da je psihično in duhovno zelo močan.
Vprašanjem o zdravstvenem stanju papež ne daje veliko pozornosti. Kardinal Semeraro je povedal, da mu je pogosto, ko ga je sveti vprašal, kako je, in je odgovoril, da kar nekako gre z veliko tabletami, ali pa da ima težave s kolenom, papež Frančišek dejal, da je pomembno, da je glava v redu.
Zaupal je tudi, da ga je pozdravil pred odhodom v bolnišnico in se čudil njegovi jasnosti uma in izjemnemu spominu. Sveti oče po njegovih besedah nikakor ni vdan v usodo, ampak komaj čaka, da se bo spet srečal z ljudmi.
Tudi med boleznijo skrbi za druge
Na vprašanje novinarja, kaj pomeni, da je v zadnjih dneh imenoval s. Raffaello Petrini za predsednico vatikanskega governatorata, je kardinal Semeraro pojasnil, da se je za to imenovanje vedelo že dlje časa.
Zakaj pa je še vedno v zadnjem času vsak dan telefoniral v župnijo v Gazi?
»Telefonski pogovori z župnijo v Gazi kažejo na njegovo zaskrbljenost za palestinski narod v teh zaskrbljujočih časih.
To pomeni, da papež ni zaprt v svoji bolezni, ampak skrbi za druge. Med prejšnjim bivanjem v bolnišnici je na primer obiskoval otroke na onkološkem oddelku poleg svoje sobe. V nasprotju z njegovo naravo in duhovnostjo bi namreč bilo, da bi živel izven realnosti in se pretvarjal, da se nič ne dogaja.
Nikoli ne bi izpustil molitve
Ena od situacij, v kateri se resnično razkrijemo, je, kako doživljamo bolezen. Papež sledi evangeljskemu zgledu usmiljenega Samarijana, Jezusa, ki ostaja blizu bolnikov.
In še nekaj: svetega očeta poznam že odkar je bil nadškof Buenos Airesa. Takrat mi je rekel, naj ga pokličem, ko je opoldne v Italiji in pet zjutraj v njegovem rojstnem mestu, saj je tako zgodaj že molil.
Papež zjutraj posveti dve uri molitvi in zdaj, ko potrebuje malo več časa, da poskrbi zase, začne moliti že ob štirih. Ne odreče se namreč času, ki ga potrebuje za svojo duhovno hrano.
