Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik
Fabian Delarbre med predavanjem, ki ga je prevajala Andreja Eržen Firšt (foto: marija.si)
Fabian Delarbre med predavanjem, ki ga je prevajala Andreja Eržen Firšt | (foto: marija.si)

Na Brezjah v svetem letu predstavljajo evropska narodna svetišča

Novice Marjana Debevec marija.si

Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje v svetem letu pripravlja predstavitve evropskih Marijinih narodnih svetišč. V petek so predstavili belgijsko Marijino narodno svetišče Banneux, ki je postavljeno v gozdu in je tudi zaradi tega drugačno od ostali Marijinih narodnih svetišč. Na Brezjah ga je predstavil Fabian Delarbre, ki deluje kot ceremonijer, je vodja petja, odgovoren za komunikacijo z mediji ter vodja mednarodne pisarne, ki skrbi za širitev sporočila Device Ubogih ter sprejem romarjev.

Banneux leži v francosko govoreči belgijski pokrajini Valonija, 120 km južno od prestolnice Bruselj. Devica Marija se je leta 1933 v vasi Banneux 11-letni deklici Mariette Beco prikazala osemkrat. Med 15. januarjem in 2. marcem 1933 je Devica ubogih, kot se je Marija predstavila Mariette, prenesla sporočila, ki k Njej vabijo uboge, je zapisano na spletni strani narodnega svetišče Marije Pomagaj na Brezjah.

»Pridite k meni, jaz bom potolažila vaše bolečine. Verjemite vame in jaz bom verjela v vas. Jaz sem Mati Odrešenika, Mati Boga, molite veliko.« So bila sporočila Device ubogih.

Prikazovanja so bila potrjena 22. avgusta 1949, 16 let po prikazovanjih. Od takrat naprej k izviru vode, ki ga je Devica ubogih pokazala Mariette, romajo številni narodi. Svetišče se nahaja v gozdu in je tudi zaradi tega drugačno od ostali Marijinih narodnih svetišč.

Fabian Delarbre in rektor Marijinega svetišča na Brezjah p. Robert Bahčič
Fabian Delarbre in rektor Marijinega svetišča na Brezjah p. Robert Bahčič © marija.si

G. Fabian Delarbre je v predstavitvi spregovoril o zgodovini nastanka svetišča, o prikazovanjih Device Marije mali deklici Mariette ter življenju svetišča danes. Kmalu po priznanju prikazovanj Device ubogih v Banneux, leta 1949, so v Banneux ustanovili Mednarodno pisarno za širjenje sporočila Device Marije. V tem času so poslali več kot 7000 kipov v 135 držav po vsem svetu.

Tudi v Ljubljani

V Sloveniji se kip Device ubogih nahaja tudi v župniji sv. Jožefa v Ljubljani. Ne vemo, kako je kip v komunističnem času po vojni prišel na prag cerkve. Cerkev so zaprli in preuredili v prostore Viba filma, pred prezbiterijem postavili steno. Procesija z Marijinim kipom je potekala okoli cerkve.

O tej cerkvi je g. Fabianu pripovedovala skupina slovenskih romarjev, ki je prišla v Banneux. Jezuiti, s katerimi smo se srečali v Ljubljani, niso vedeli, da gre za Devico ubogih. V tej cerkvi sprejemajo ljudi, ki so odvisni od alkohola, spolnih odnosov in drog. Ubogi, ki potrebujejo podporo.

G. Delarbre je v predavanju pokazal tudi pismo, ki ga je v Banneux poslal škof Gregorij Rožman. Leta 1957 je v izgnanstvu v Banneux poslal pismo, v katerem prosi, da Devica ubogih posreduje za slovenski narod.

Zbrani na predavanju
Zbrani na predavanju © marija.si

Marija je naše zatočišče

»Marija prihaja, da bi se neposredno dotaknila našega vsakdanjega življenja, tako da nam pusti preprosto in ganljivo sporočilo, ki govori v sedanjem času. Kdo ne pozna nekoga, ki je bolan, ali trpi, ki ima težave.

Poglejte vojne, epidemije, politične krize, naravne katastrofe, človeško norost! V Banneuxu noč in dan srečate ljudi vseh starosti v molitvi: vsak od nas se sooča s trpljenjem in zavedanje, da je Marija vedno tam, je za mnoge velika opora.

Svetišča so zatočišča: lahko pridemo in Mariji zaupamo svoje težave, svoje bolečine in odidemo z lažjim srcem, z zaupanjem, ker vemo, da Devica bdi nad nami, nas spremlja in moli za nas. V svetišču najdemo eno stvar: upanje.« Je predstavitev zaključil g. Fabian Delarbre.

Marijin kip iz Banneuxa
Marijin kip iz Banneuxa © marija.si

Novice
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica