Dr. Damjana Žišt o nenavadnih naključjih, ki spremljajo sojenje Kavaškemu klanu

Slovenija 13. 02. 2025, 09:34 Alen Salihović

Nacionalni preiskovalni urad je v sklopu preiskave umora Sadka Zavka aretiral več oseb. Štirje osumljenci so bili privedeni pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper njih odredil pripor, kar je potrdil tudi direktor NPU Darko Muževič. Po mnenju penologinje dr. Damjane Žišt lahko aretacije razumemo kot odziv na neuspeh v Sarajevu, kjer so bili osumljenci izpuščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub temu Žišt poudarja, da preiskava še poteka in da lahko sčasoma pride do novih dokazov.

S primerom Kavaškega klana je povezano tudi vprašanje varovanja tožilke Mateje Gončina, ki so ji nedavno umaknili fizično varovanje. Dr. Žišt opozarja na sumljivo časovno sovpadanje te odločitve z njeno kazensko ovadbo proti nekdanjemu vodstvu Centra za varovanje in zaščito (CVZ), nekdanjemu direktorju policije in njegovemu namestniku. »Jaz sem že večkrat javno rekla, da sem vesela, če tožilci ne potrebujejo več fizičnega varovanja, ker to pomeni, da torej ni več nevarnosti od domnevnega Kavaškega ali kateregakoli drugega klana. Je pa zanimivo, da je varovanje ostalo še zoper sodnika, ki sodi v drugi zadevi o trgovanju z drogo. Tako da je tukaj zanimivo, štirim tožilcem in eni sodnici ukinejo varovanje, enemu sodniku pa pustijo, vsi pa naj bi bilo domnevno ogroženi od iste kriminalne združbe. To je zanimivi trenutek, ki me sili k razmišljanju zakaj tako.«

Sojenje članom Kavaškega klana se je ponovno zavleklo, saj je bilo treba zadnjo obravnavo preložiti. Primer vključuje dokaze, pridobljene iz Francije, predvsem kriptirano komunikacijo obtoženih. Ključni priči v postopku sta zaščiteni in pričata v Sloveniji pod strogimi varnostnimi ukrepi, je spomnila Žišt. »Tukaj imamo konec koncev štiri skesance, ta najpomembnejši Darko Nevzatovič je bil v tem sojenju velikokrat zaslišan, gre za varovane priče, ki živijo v tujino. To ni tako enostavno, da jih lahko privedejo na pričanje. Oz. jih ne privedejo na pričanje, ampak so nekje v Sloveniji zakriti, ker je pač zakonodaja takšna, da morajo priti pričati v Slovenijo, tudi če so zakriti in jih peljejo nazaj v tujino, kjerkoli zdaj pač skriti živijo.«

Med največjimi posebnostmi primera je po besedah dr. Damjane Žišt dolgoletni pripor domnevnega vodje slovenskega dela Kavaškega klana, Klemena Kadivca. Ta je v priporu že več kot pet let, saj mu po izteku enega pripora vedno znova odrejajo novega v povezavi z različnimi kazenskimi postopki. Njegov primer izstopa tudi zaradi izjemno strogih varnostnih ukrepov, ki so bili v preteklosti v primerljivih primerih redkost, je še povedala.