Lazaristi praznujejo 400 let

Novice | 09.02.2025, 00:40 Marjana Debevec

Misijonska družba letos praznuje 400. obletnico ustanovitve. Slovenski lazaristi bodo praznovanje te častitljive obletnice začeli danes popoldne, ko bo mašo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru daroval kardinal Franc Rode.

Misijonsko družbo lazaristov je s pogodbo, podpisano 17. aprila 1625, ustanovil sv. Vincencij Pavelski, ki je zaznal potrebe najbolj ubogih ter zanje začel ustanavljati bolnišnice in sirotišnice. Vizitator slovenskih lazaristov dr. Robert Petkovšek je izpostavil njegovo zaupanje v Božjo previdnost in vztrajnost.

Organiziral je dobrodelnost

»Seveda je potem tudi kritičen do družbenih neenakosti tistega časa. Ker prihaja s kmetov, pa je zanj značilna tudi zmožnost organizacije. On ni samo dobrodelnež, tisti, ki hoče narediti nekaj dobrega, ampak organizira, da bi ta dobrodelnost bila tudi učinkovita.«

Tako je danes v Misijonsko družbo povezanih kar 100 različnih vej, ki delujejo na različnih področjih.

Lazaristi v Sloveniji bodo začetek jubilejnega leta ustanovitve praznovali v Ljubljani v cerkvi Srca Jezusovega na današnjo nedeljo častitljivega Janeza Frančiška Gnidovca, ki je bil tudi lazarist. Ob 17. uri bo sveto mašo daroval kardinal Franc Rode.

Kako je Slomšek prepričal cesarja...

Osrednje praznovanje bi sicer moralo biti 17. aprila, ampak ker pride ta datum ravno na veliki teden, bo osrednje praznovanje na svetovni ravni 1. maja 2025 v Parizu. »Tam bomo zbrani vizitatorji, predstojniki vseh provinc z vsega sveta.

V Sloveniji pa bomo ta vrh obhajali 28. septembra, ko je god sv. Vincencija. Združili ga bomo s praznovanjem pri sv. Jožefu v Celju na nedeljo škofa Antona Martina Slomška, ki je leta 1852 uspel pri cesarju, da je dovolil, da lazaristi pridejo v avstrijsko cesarstvo. Prva skupnost je prišla v Celje,« je pojasnil Petkovšek.

Kdo so vidnejši lazaristi?

Spomnimo še na nekatere bolj znane slovenske lazariste, med katerimi gotovo izstopata misijonar Peter Opeka, pa tudi novi kardinal Vinko Bokalič. Iz njihovih vrst prihajata tudi nadškof Anton Stres in kardinal Franc Rode.