Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je med mašo nagovoril katoliške novinarje (foto: Marjana Debevec)
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je med mašo nagovoril katoliške novinarje | (foto: Marjana Debevec)

Nadškof Zore katoliškim novinarjem: Ostanite resnicoljubni

Novice | 24.01.2025, 14:19 Marjana Debevec Tanja Dominko

Katoliški novinarji danes praznujemo. Obhajamo namreč god našega zavetnika sv. Frančiška Saleškega. Kot je že tradicija, nas je dopoldne na sprejem povabil nadškof Stanislav Zore. Zaželel nam je, da bi imeli nos za iskanje dobrih novic in srca, ki bodo odprta za sprejemanje teh novic. V nagovoru pa nas je spodbudil, naj imamo pogum za resnicoljubnost in naj povsod prinašamo upanje.

Katoliški mediji smo prižnica v današnjem duhovnem in družbenem prostoru, je zatrdil nadškof Zore. Zato pa moramo po njegovih besedah biti zavezani resnici, kar zahteva vedno večjo osebno integriteto in vedno več poguma. Resnicoljubnost namreč danes ni več sama po sebi umevna, saj so mediji večkrat v službi različnih lastnikov in njihovih interesov.

»In raznorazni gospodarji so se navadili – to lahko iz dneva v dan doživljamo – da jim ni dovolj, da so samo gospodarji besed, govorjenih, pisanih, uprizorjenih, ampak bi radi postali tudi gospodarji misli.«

Središče sporočanja je človek

Nadškof Zore je spomnil na besede papeža Benedikta XVI., ki je poudaril, da je novinar poklican z informacijami usposabljati ljudi za samostojno presojanje. »Središče sporočanja ni lastnik, ni gospodar. Središče sporočanje je človek, ki mu je namenjena beseda, sporočilo, in naša odgovornost do tega človeka. In ta človek, ljudje moji, ima pravico do resnice.«

Mi kot novinarji pa imamo dolžnost do resnice, je poudaril ljubljanski nadškof.

Spomnil je, da živimo v svetu dezinformacije, kjer človek ni več nedotakljiva vrednota z nedotakljivim dostojanstvom.

»Cilj ni več graditi človeka in mu pomagati k rasti, ampak je cilj kopičenje moči, kopičenje dobička, prevlade, bogastva. In za dosego tega cilja se uporablja vsa sredstva za manipulacijo s človekom, ki ni več središče, ampak je predmet, sredstvo za doseganje moči, oblasti bogastva.«

Zbrani katoliški novinarji pri sveti maši v kapeli ljubljanske nadškofije
Zbrani katoliški novinarji pri sveti maši v kapeli ljubljanske nadškofije © Marjana Debevec

Iščite dobro v svetu

Zato je nadškof Zore katoliške novinarje povabil k zavestnemu iskanju dobrega, ki ga je v svetu veliko več kot slabega. Naloga medijev je namreč gradnja Božjega kraljestva na zemlji in ljudem pomagati, da odprejo svoja srca Kristusu.

Prav zato pa potrebujemo upanje, ki je tveganje tveganj, za kristjana pa ni le izbira, ampak je nujno. Kdor ima upanje, živi drugače, je katoliškim novinarjem ob godu našega zavetnika še dejal nadškof Stanislav Zore.

 

Z nadškofom Zoretom je somaševalo več duhovnikov
Z nadškofom Zoretom je somaševalo več duhovnikov © Marjana Debevec

Dr. Rosvita Pesek: vzporedno sta tekla dva procesa

Tradicionalno pa smo na srečanju lahko prisluhnili predavanju, tokrat je bila gostja dr. Rosvita Pesek, novinarka in zgodovinarka, ki je osvetlila poglavje osamosvojitve. Med drugim je poudarila, da nismo nikoli natančno opredelili, kdaj so se dejansko začeli demokratični procesi, tudi noben praznik tega ne določa. Vzporedno sta namreč tekla dva procesa, osamosvojitev in demokratizacija. 

dr. Rosvita Pesek
dr. Rosvita Pesek © Tanja Dominko

»Ali je sklic prve skupščine naše znamenje prehoda iz enega sistema v drugega? Ali so to volitve? Ali je to vzpostavitev Peterletove vlade, ko so nove strukture prevzele izvršno oblast? Ali imamo kakšen praznik o tem, da je padel en sistem, ki je veljal 45 let, in smo se nekako zlili s tistim, kar je veljalo v zahodni Evropi in kar smo si tako želeli? Nimamo ga. Moja teza je, da nimamo zaznamovane te demokratizacije, ki je pa vendarle zelo pomembna in brez katere verjetno tudi osamosvojitve ne bi bilo. Da pa je pravzaprav demokratizacija bila v senci osamosvojitve in se mi z nekimi prehodi v resnici nismo ukvarjali. Ali, kot je veliko kasneje v enem od intervjujev rekel dr. Jože Pučnik, »mi smo demokratizirali politični sistem, v volitvami smo prišli v nov družbeni red. Kaj pa vsi ostali podsistemi družbe? Kaj se je zgodilo z našim sodstvom? Kdaj smo ga demokratizirali? Kdaj smo demokratizirali medijski prostor? Jaz razumem, da te stvari potrebujejo čas. Kdaj smo demokratizirali sindikate? Spomnite se, koliko let je trajalo, preden smo prišli do delitve sindikalnega premoženja.«

Ostale države, ki so se počasi rešile sovjetskega škornja, so bile v prednosti pred nami zato, ker so svojo državo že imele, pri čemer je omenila Madžarsko. Zato so se tam lahko ukvarjali z lustracijo. Pri nas se nismo mogli, je poudarila. S tem se je strinjal tudi nadškof Stanislav Zore in dejal, da je bila lustracija tedaj nemogoča. Ostale države so imele namreč okupatorja od zunaj, pri nas pa smo imeli "domač komunizem", ki je poskrbel za temeljito preobrazbo človeka.

V predavanju je spomnila tudi na številne zaplete okoli razglasitve samostojnosti, na utišanje mikrofona nadškofa Alojzija Šuštarja, na zaplete okoli zastave in še na mnogo drugih, ki jasno kažejo, da je zgodovina osamosvojitve potekala po nekem scenariju, za katerega pa so se nekateri ves čas trudili, da bi ga spremenili. 

Novice, Jubilej 2025
Poslovilna sveta maša škofa Petra Štumpfa (photo: Radio Vatikan) Poslovilna sveta maša škofa Petra Štumpfa (photo: Radio Vatikan)

Slovo škofa Petra Štumpfa od murskosoboške škofije

V murskosoboški stolni cerkvi svetega Nikolaja so se z zahvalno sveto mašo poslovili od škofa Petra Štumpfa, ki bo po petnajstih letih vodenja tamkajšnje škofije konec tega tedna prevzel vajeti ...

K službi bralca poklicali tudi pet Slovenk in Slovencev (photo: Alen Salihović) K službi bralca poklicali tudi pet Slovenk in Slovencev (photo: Alen Salihović)

Božja beseda je vedno del mojega življenja...

V Vatikanu je dopoldne potekala izjemna slovesnost, ki je privabila vernike in novinarje z vsega sveta. Ob vstopu v baziliko sv. Petra so bile opazne okrepljene varnostne razmere; brez vstopnice ...

Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (photo: MKGP) Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (photo: MKGP)

RKG bo v februarju zaprt. Kaj to pomeni za kmete?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse kmete in druge uporabnike aplikacije za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev, da ta v mesecu februarju ne bo dostopen. V tem času ...