Papež Frančišek med obiskom na Korziki | (foto: Vatican News)
Papež Frančišek na Korziki ponovil poziv k miru in poudaril pomen ljudske pobožnosti
Svet Andrej Šinko
Sveti oče je na 47. apostolskem potovanju na Korziki. Dopoldne je najprej nagovoril zbrane na sklepu kongresa o ljudski pobožnosti v Sredozemlju, nato pa je sledilo srečanje s škofi, duhovniki in drugimi posvečenimi osebami v katedrali Marije Vnebovzete. Nato pa sveta maša, pri kateri naj bi se zbralo 7000 vernikov. Pred odhodom v Vatikan ga čaka še srečanje s francoskim predsednikom Emanuelom Macronom.
Korzika je 67. država, ki jo je obiskal papež Frančišek, kar 80 odstotkov prebivalcev pa je katoličanov. To je bilo zaznati že ob prihodu, saj so ga sprejeli s pesmijo, pa tudi po poti do prizorišča sklepnega dela kongresa, kjer so ga pozdravile množice vernikov.
Papež Frančišek je najprej nagovoril zbrane na konferenci o ljudski pobožnosti v Sredozemlju. Poudaril je pomen omenjenih izrazov vere kot sredstva za spodbujanje evangelizacije v vse bolj sekulariziranih družbah in skupnostih. »Ljudska pobožnost nam omogoča videti, kako se vera, ko je enkrat sprejeta, utelesi v kulturi in se nenehno prenaša naprej, posledično pa je dejavna evangelizacijska moč, ki je ne smemo podcenjevati: če bi to storili, bi pomenilo neuspeh prepoznati delo Svetega Duha,« je dejal Sveti oče.
Ob tem pa pojasnil, da je krščanska vera stoletja krojila življenja ljudstev in njihovih političnih institucij, danes pa da ljudje postajajo vse bolj brezbrižni do Božje navzočnosti in njegove besede, kar se dogaja zlasti v evropskih državah. To po besedah papeža ne bi smelo voditi do prenagljenih ideoloških sodb, ampak priznavanju vzajemne odprtosti med tema dvema obzorjema, saj da tudi tisti, ki so se oddaljili od verske prakse, ali pa ne pripadajo nobeni veri nosijo v svojih srcih željo v iskanju smisla, ki jih vodi k razmišljanju o skrivnostih življenja in k iskanju temeljnih vrednot za skupno dobro.
Pozitivni vpliv ljudske pobožnosti
Papež je opozoril tudi na pozitivni vpliv ljudske pobožnosti, ki da krepi skupnostno tkivo družbe in neguje »konstruktivno državljanstvo«, ki omogoča sodelovanje s posvetnimi, civilnimi in političnimi institucijami »v službi vsakega človeka, začenši z ubogimi, za celovito človeško rast in skrb za okolje«. V tej luči se je zavzel tudi za konstruktivno in spoštljivo sodelovanje med civilnimi in cerkvenimi oblastmi, ki da je možno zgolj v luči zdrave sekularnosti.
Papež ponovil poziv k miru
Zaključku konference je sledilo srečanje s škofi, duhovniki in drugimi posvečenimi osebami. Pred opoldansko molitvijo pa je Sveti oče spomnil tudi na številne konflikte v svetu. Ponovil je svoj poziv k miru v Ukrajini, Mjanmaru in na Bližnjem vzhodu. Ob tem pa prosil: »Mir za vse dežele, ki gledajo na to morje, še posebej za Sveto deželo, kjer je Marija rodila Jezusa, mir za Palestino, za Libanon, za Sirijo, za ves Bližnji vzhod!«
Ker ima na Korziki Marija posebno mesto, saj je domačine, ki so se ji priporočili obvarovala pred kugo, tako da je obrnila veter in pristanek ladij z obolelimi ni bil možen, se je nanjo v zvezi z vojno v Ukrajini obrnil tudi papež Frančišek in prosil, da naj Marija izprosi dolgo pričakovani mir za ukrajinsko in rusko ljudstvo.
