Kakšna bo prihodnost Sirije?

Svet | 09.12.2024, 12:48 Marjana Debevec

Svetovni voditelji po padcu sirskega predsednika Bašarja al Asada vsi po vrsti izražajo upanje za stabilno prihodnost Sirije. Ta bo odvisna predvsem od upornikov, ki so razdrobljena mešanica skupin z nasprotujočimi si ideologijami in dolgoročnimi ambicijami. Vsekakor pa se postavlja tudi vprašanje interesov Turčije in ostalih okoliških držav ter seveda velesil.

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja.

Nuncij Zenari: Živimo v strahu in kaosu

Nuncij v Siriji kardinal Mario Zenari je za Vatican News povedal, da živijo v strahu. Uporniki, ki so prevzeli oblast, so sicer obljubili, da bodo spoštovali vse manjšine, ne vedo pa, kaj se bo v resnici zgodilo. Zenari veliko računa tudi na mednarodno skupnost, ki naj bi Siriji pomagala, da se odpravi na pot sprave in vsaj minimalnega blagostanja za vse ljudi.

Tega si želi tudi ravnatelj Misijonskega središča v Siriji Robert Chelhod, ki je za naš radio predvsem izrazil skrb, da bo po 54 letih vladanja očeta in sina iz družine Asad prišlo do razdelitve države. Na vzhodu Sirije, kjer so naftni vrelci, so namreč še vedno navzoče ZDA, na jug države je prodrl Izrael, dežela je razdeljena na različne frakcije, v Alepu so prisotni Turki.

Kako bodo vladali islamisti?

Bojijo se tudi islamistične tiranije. »Za zdaj so islamisti zatrdili, da ne nameravajo škodovati kristjanom in drugim civilistom. Vendar imamo izkušnje iz preteklih let s strani iste skupine: Ko je zasedla določene krščanske vasi, je vpeljala svoja pravila.

Na primer: Kristjani so še lahko hodili v cerkev, vendar niso smeli več zvoniti z zvonovi. Ženske so morale zunaj biti pokrite. Kdor ni bil musliman, je moral plačati davek islamski državi.«

Hinavščina Zahoda

Chelhod je izpostavil tudi hinavščino zahodnih držav, ki so ves čas podpirale islamistične upornike, zdaj pa že pravijo, da jih bodo imele pod budnim očesom. Tudi Izrael že govori o grožnji, ki jo omenjena islamistična skupina predstavlja in še vedno bombardira jug države.

»V Alepu so kot valuto uvedli turško liro, telekomunikacijski operater je že turški, vse to so izvedli zelo hitro. Sprašujemo se, kam bomo odšli kristjani, če se bo Sirija razdelila na različne regije, in kako bomo živeli: ali bomo živeli v Islamski državi, ali v alavitski ali pa bomo zapustili državo. Mnogi kristjani so se že odločili, da bodo odpotovali,« pravi Robert Chelhod. Na omrežju X zadnje dni lahko opazimo precejšnjo prisotnost ideje o "veliki Turčiji", čeprav naj bi Erdogan to zanikal. A prav dogajanje v Alepu jasno kaže, kakšna je realnost turških želja.

Kaj se bo dogajalo, po njegovih besedah ne ve nihče. Želijo si le, da bi državo prevzel voditelj s politično kulturo, ki bi preprečil nadaljnjo razdelitev.

Objavljamo celoten pogovor z Robertom Chlehodom

Kaj padec Asadovega režima in prevzem države s strani islamističnih upornikov pomeni za sirsko ljudstvo?

Režim Asadovega očeta in sina je trajal skupaj 54 let. Šlo je za močan sistem, ki je imel vse pod nadzorom. Ne morem reči, da je šlo za diktaturo, ampak bolj za eno stranko, ki je vladala celotni državi, na vojaški način.

Po 54 letih življenja v neki obliki vladavine, so ljudje ob tej spremembi zelo sumničavi. Do sedaj je namreč vladal nek red, zdaj pa smo v totalnem kaosu.
Ljudje ne vedo, kako bodo lahko ti islamistični uporniki, upravljali z državo, kot je Sirija, ki je bila veliko let vodena na laični način.

Aasadov režim je bil namreč laičen in je dajal svobodo vsem skupinam in verstvom v družbi.

Ljudi je zato zdaj zelo strah. Negotovi smo, ne vemo, kaj vse se še lahko zgodi. Tudi mene kot Sirca je strah in se sprašujem, ali nas bo vodila islamistična oblast ali pa bo ta oblast odprta do vseh. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Prezgodaj je za kakšne jasne odgovore.

Kako pa naj bi iskali novega voditelja države?

Problem je v tem, da predvsem v zadnjih letih niso pripravljali nikogar za voditeljsko mesto, nekoga, ki bi lahko prevzel vlogo nekdanjega predsednika. Nihče ni pripravljen na to.
Tudi v času vladavine očeta sedanjega predsednika Bašarja al Asada, so vsi tisti, ki bi lahko postali voditelji, odšli iz države.

Nekateri med njimi so že umrli. Vsi ostali pa so izven države. Tako ni nikogar, ki bi bil vzgojen v luči določene politične kulture.

Vsi tisti, ki bi lahko bili voditelji, prihajajo s strani upornikov, fanatikov. Seveda upamo, da bi našli politično osebnost, ki bi lahko vodila narod. Znova povezati Sirijo namreč ne bo enostavno.
Na našem ozemlju živijo različne skupine: alaviti, suniti, šiiti.

Še najmanj problemov ustvarjajo kristjani, saj se v vseh teh letih niso vpletali v politiko.

Bojimo se torej, da se primernega voditelja ne bo našlo, kar pomeni, da se bo nadaljeval kaos. To je naš problem.

Kaj lahko pričakujejo kristjani, zdaj ko so islamisti prevzeli državo?

Za zdaj so islamisti zatrdili, da ne nameravajo škodovati kristjanom in drugim civilistom. Izrazili so svoje dobre namene. Vendar imamo izkušnje iz preteklih let s strani iste skupine. Ko je zasedla določene krščanske vasi, je vpeljala svoja pravila. Na primer: kristjani so še lahko hodili v cerkev, vendar niso smeli več zvoniti z zvonovi. Ženske so morale zunaj biti pokrite.

Kdor ni bil musliman, je moral plačati davek islamski državi, kot se je to dogajalo pred mnogimi stoletji: Vsi tisti, ki niso bili muslimani, so morali plačevati davke, ker so jih smatrali za nevernike.
Za zdaj se v velikih mestih to še ne dogaja.

V Alepu bodo na primer obhajali božič, lahko bodo šli v cerkev, v Damasku pa so odpovedali vse obrede za božič. Ker gre za glavno mesto v državi, se v njem čuti še večja zmeda. V njem je namreč veliko vladnih uradov, ki so jih zdaj zasedli uporniki. V drugih mestih pa za zdaj kristjane pustijo pri miru.

Vendar kristjani razmišljajo o tem, kakšna bo njihova prihodnost, ali bodo krščanske šole še lahko delovale. Predstavniki armenske cerkve, tako katoliške, kot pravoslavne, so se na primer srečali s predstavniki upornikov, ki so jim sicer zagotovili, da se nimajo ničesar bati in naj živijo, kot so živeli do sedaj, vendar pa so jim že povedali, da bodo spremenili učne načrte v njihovih zasebnih šolah. Torej se v zraku že čutijo spremembe.

V Alepu so kot valuto uvedli turško liro, telekomunikacijski operater je že turški, vse to so izvedli zelo hitro.

Pred nami je velika sprememba, ne vemo pa, ali bo sistem usmerjen proti kristjanom, ali bo fanatičen ali ne. Vse je še negotovo.

V teh dneh je Izrael izvedel ofenzivo na Jug Sirije, še naprej bombardirajo jug naše države. Jaz pa se sprašujem, koga bombardirajo, če je predsednik Asad že zapustil državo. Izraelci so zasedli goro Hermon s sirske strani, prodrli so 14 km globoko v Sirijo.

Zaradi vsega tega se najbolj bojimo razdelitve Sirije. Sprašujemo se, kam bomo odšli kristjani, če se bo Sirija razdelila na različne regije, in kako bomo živeli: Ali bomo živeli v Islamski državi, ali v alavitski ali pa bomo zapustili državo. Mnogi kristjani so se že odločili, da bodo odpotovali.

Kaj pa lahko storimo mi v Evropi, poleg molitve za vas?

Pretresa me hinavščina, ki jo zaznavam v vaših medijih. Tako ZDA kot evropske države so zelo zadovoljni s to spremembo. Pravijo, da je končno premagan tiran.
Potem pa nadaljujejo stavek in pravijo: " Sedaj pa moramo biti zelo pozorni na islamizem."

Gre za veliko hinavščino, saj so oni podpirali te islamistične skupine, da so spodkopale režim. Verjetno pa bodo v prihodnosti napadali tudi njih.

Izrael je že izjavil, da so islamski uporniki zanje grožnja, čeprav jih je do sedaj podpiral, da bi strmoglavili dosedanjo oblast.

Evropa bi po mojem mnenju morala imeti jasno politično stališče. Ni razumljivo, kaj delajo evropski voditelji: po eni strani podpirajo islam, po drugi strani pa pravijo, da morajo biti pozorni nanje. Evropa dela to, kar ji narekuje Amerika. Na žalost nima svojega jasnega stališča.

Ko sem potoval po Evropi sem povsod vprašal, kam je šla evropska kultura, njene vrednote. Na žalost vsi igrajo isto igro.

Dobro bi bilo vplivati na evropske politike, da bi bolj delali za resnico. Ne vem pa, če je to mogoče.

Pravijo, da naj bi 20. decembra ukinili embargo, ki je bil vzpostavljen zaradi Asadovega režima. Kako pa to komentirate?

Mi smo leta in leta prosili tako ZDA kot Evropo, naj ukinejo embargo, zdaj pa, ko so državo prevzeli islamisti, bodo ukrepe odstranili. Obenem pa pravijo, da morajo paziti, da ne bi te skupine postale preveč močne. To je res hinavsko.

Tako bodo imeli izgovor, da ostanejo v državi in črpajo vire, ki jih želijo?

Da, da, že zdaj so prisotni. Kot sem omenil na primer Izrael. Ob tem se bojimo ne le razdelitve Sirije, ampak tudi razdelitve Libanona, kar je velik problem. Na Vzhodu države so še vedno navzoče ZDA, kjer posedujejo naftne vrelce.

Seveda jaz ne opravičujem prejšnjega režima, vendar Sirije, kot je bila, ni več. Prej je bila Sirija vsaj zedinjena, sedaj pa je povsem razdeljena. In v tem je problem.