Ocena klimatologinje o podnebni konferenci v Bakuju

Svet | 27.11.2024, 08:19 Jernej Dragar

Podnebna konferenca v Bakuju se je pretekli konec tedna sklenila z dogovorom, ki nerazvitim državam do leta 2035 prinaša 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe. V nevladnih organizacijah so kritični, da omenjena sredstva ne bodo zagotovila nujne podpore najbolj ranljivim.

Konference se je udeležila večina članic Združenih narodov, vendar pa so že med razpravo voditeljev manjkali predsedniki Kitajske, Združenih držav Amerike, Indije in nekaterih drugih držav, ki so skupno odgovorne za večino izpustov toplogrednih plinov. Po številnih zapletih in podaljških pogajanj je pogajalcem uspelo doseči dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi na leto prejele najmanj 300 milijard dolarjev pomoči.

Minister za minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: »Sam še vedno ocenjujem, da imamo paket teksta, na katerem je doseženo več kot včeraj. Na mnogem delu teksta je viden napredek.«

Glede na trenutno zavezo morajo razvite države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno zagotavljati 100 milijard dolarjev za financiranje podnebnih sprememb. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci so bila osredotočena na dogovor o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1300 milijardami na leto.

»Seveda zahteve držav v razvoju oziroma držav prejemnic so bile ogromne. Govorilo se je o milijardah dolarjev ali evrov na leto, seveda so se dogovorili za dosti manj. 300 milijard na leto se zdi zaenkrat tista številka, ki je uresničljiva,« je pojasnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Na koncu so države le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Ta odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji.