Lojze Peterle | (foto: NSi)
Lojze Peterle izstopil iz NSi
Slovenija | 05.11.2024, 13:20 Rok Mihevc
Lojze Peterle je vodstvo Nove Slovenije obvestil, da izstopa iz stranke, so zapisali na spletni strani stranke in dodali, da njegov izstop obžalujejo. "Krščanske demokrate v različnih strankah in abstinenci kličem k delu in jih pozivam, da stopijo skupaj in premagajo virus razdeljenosti v dobro vse Slovenije," pa je Peterle svoj izstop pojasnil na Facebook profilu.
Predsednik Matej Tonin mu je zaželel vsega dobrega in veliko zdravja na njegovi nadaljnji poti. Označil ga je kot pomemben del slovenskih demokratičnih procesov po osamosvojitvi Slovenije. »Bil je tudi pomemben za rast slovenske krščanske demokracije. Zato se mu ob tem zahvaljujemo za vse, kar je storil za NSi in za razvoj krščanske demokracije v Sloveniji.«
Na spletni strani so še zapisali, da je bil Peterle zadnja leta predsednik Kluba krščanske demokracije in je bil v tej vlogi vedno vabljen na vse organe stranke, »na katerih lahko vsak v NSi predstavi svoje mnenje. Prav tako mu je po statutu NSi kot nekdanjemu predsedniku vlade doživljenjsko pripadalo mesto na kongresu stranke z glasovalno in volilno pravico.«
Kot znamenje demokracije v stranki so jemali tudi njegovo mnenje. »Vedno je znal zelo jasno in odločno povedati, če se s čim ni strinjal, in to ves čas delovanja v stranki, tako v času predsedovanja Andreja Bajuka, Ljudmile Novak kot tudi v zadnjem obdobju.«
ZAPIS LOJZETA PETERLETA
Hvala Vam, Slovenski krščanski demokrati!
Četrtega novembra 1989 je iz Slovenskega krščansko socialnega gibanja nastala stranka Slovenskih krščanskih demokratov - SKD, presenetljiva zmagovalka prvih demokratičnih volitev 8.aprila 1990 znotraj DEMOSa. Slovenski pomladi je dala relativno največ glasov, z Omanovo Slovensko kmečko zvezo pa je imela v DEMOSu minimalno absolutno večino. Po vnaprejšnjem dogovoru v DEMOSu je kot zmagovalka prevzela vlogo predsednika vlade in s tem največjo politično odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve.
SKD je bila prva slovenska pomladna stranka, ki je vstopila v politično internacionalo - najprej v Zvezo evropskih krščansko-demokratskih strank, nato še v bolj konzervativno Evropsko demokratično zvezo. S tem si je pridobila izredno pomembno možnost za promocijo slovenskih političnih ciljev v obeh zvezah, ki sta imeli v takrat večino v Evropskem svetu in sta prvi podprli našo pravico do samoodločbe.
Takratne javnomnenjske raziskave SKDja niso detektirale. Bili smo “nepojav”, ki mu ni nihče napovedal dobrega rezultata. Kdor pa se je udeleževal ustanavljanja občinskih odborov SKD, je lahko zaznal energijo v očeh in voljo v srcih tistih, ki jih je komunistična ideologija pol stoletja označevala kot zakrnele elemente srednjega veka. Otresli smo se strahu in vsiljene drugorazrednosti ter se zapisali delu za samostojno in demokratično Slovenijo. Ker smo bili taki, smo prevzeli odgovornost in uspeli. Hvala Vam, krščanske demokratke in demokrati, hvala za zaupanje in vsak Vaš glas, ki je vgrajen v temelje slovenske državnosti.
V svojem političnem programu smo zapisali tudi delo za drugačno politično kulturo. Nikoli nismo verjeli, da se da zgraditi boljšo družbo tako, da odstraniš tiste, ki mislijo drugače - enim vile, drugim jame. Zavračali smo koncept sovražnika in delali zato, da bi bili poslej vsi “naši”. Hoteli smo, da politika ni samo interesna igra moči, ampak izraz kulture, ki je zavezana skupnemu dobremu. Žal se je nova “našost”, nov slovenski skupaj jasneje pokazal skoraj samo ob plebiscitu, v času vojne za Slovenijo in plebiscita za EZ.
Po razpadu DEMOSa in podiranju njegove vlade se je odprla pot v restavracijo starih vzorcev, kar je rezultiralo v nedokončano demokratično tranzicijo, v mešanico dogovorne in socialnotržne ekonomije in podrejanje glavnemu ideološkemu toku, ki mu je bližja kultura smrti kot kultura življenja.
Čeprav smo se 25.6.1991 odpovedali družbenemu redu, ki ni spoštoval človekovih pravic, se slovenski parlament do danes ni mogel priključiti obsodbi vseh totalitarizmov, vključno komunizma, kot je to storil Evropski parlament. Ne poznam druge demokratične države, katere trg republike simbolizira spomenik komunistični revoluciji.
Evropi se tudi nismo pridružili v odnosu do žrtev totalitarizmov. Bližamo se že številki tisoč množičnih morišč/grobišč, pa še nismo dosegli soglasja o pokopu žrtev, ki čakajo na dolžno pieteto nekje v plastičnih vrečkah.
S tako kulturo, tako polarizirani in s takim odnosom do resnice ne moremo graditi višje kulture naše medsebojnosti, tudi ne resnično združene Evrope. Taki tudi ne moremo biti odporni do groženj sveta v vojni.
Pred dobrimi tridesetimi leti smo uredili zadeve na zunanjih frontah in stopili suvereno na politični zemljevid sveta, sedaj se moramo obrniti k sebi, ker smo ogroženi od znotraj - pa ne samo zaradi šibkega veselja do življenja.
Ob obletnici ustanovitve SKD sem vesel in hvaležen, da smo vsaj za kratek čas zaživeli slovenski skupaj brez ideološkega preštevanja. Dokazali smo, da je to mogoče. Naj nam bo to v navdih pri političnem delu za drugačno Slovenijo.
Krščanske demokrate v različnih strankah in abstinenci kličem k delu in jih pozivam, da stopijo skupaj in premagajo virus razdeljenosti v dobro vse Slovenije. Ko smo imeli močno demokrščansko linijo, smo imeli drugačno razvojno dinamiko in več dialoga. Močni smo bili, ker smo imeli jasne vrednote in načela, jasno identiteto in jasne cilje. Všečni in taktični “malo sem, malo tja - malo levo, malo desno” temu ne more biti alternativa.
