Zasedanje v sinodalni dvorani | (foto: Vatican media)
Sinoda se končuje... ali v resnici začenja?
Novice Marjana Debevec
V Vatikanu se zaključuje zadnji korak sinodalne poti, ki se je začela pred tremi leti. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta bodo popoldne po členih potrjevali predlog sklepnega dokumenta, ki ga bo v prihodnjih mesecih dokončal in objavil papež Frančišek. Sinodo bodo sklenili jutri dopoldne s sveto mašo na Trgu sv. Petra.
Predstavniki z vsega sveta so imeli v tem mesecu zahtevno nalogo: pregledati so morali predloge, ki so jih pripravile različne skupine krajevnih Cerkva in ki naslavljajo konkretne izzive. Vsak dan so začeli z molitvijo, potem pa delali po skupinah. Razpravljali so o pomenu odnosov tako znotraj naših skupin, župnij, škofij, v hierarhiji, kot tudi o odnosu Cerkve navzven.
Ko so govorili o poteh Cerkve, so izpostavili pomen usposabljanja za poslanstva in procese odločanja, pa tudi nujnost preglednosti in odgovornosti. Tretja točka pa so bili kraji, kjer živimo našo vero, kot so župnije, skupine, škofije.
Težko je kar preklopiti v drugo držo
Eden od osrednjih poudarkov je bila vloga laikov, nam je pojasnil župnik v Velenju Janko Rezar. »Že v izhodišču sinode se želi v sinodi prebuditi tega duha: torej Cerkev, ki je poslana oznanjati v svetu. Tukaj pa ne gre samo za klerike.
Klerikalizem nas je dostikrat malo omejil v tem smislu – tako laike kot duhovnike, češ naloga vas duhovnikov in škofov je, da pridigate, da oznanjate, mi pa poslušamo. Sinoda pa želi ravno to prebuditi: da smo po krstu vsi poklicani tudi k misijonskemu poslanstvu, k oznanjevanju,« je poudaril Rezar.
Po njegovih besedah je po več stoletjih, ko smo bili navajeni ene drže, težko kar preklopiti v drugo držo. Prav zato pa je poleg prebujanja te zavesti potrebna formacija laikov za različne vloge in poslanstva.
Škof ne kot osamljen voditelj, ampak kot pastir med brati
Veliko so govorili tudi o sodelovanju med duhovniki in laiki, v katerem vsak ohranja svoje poslanstvo, vendar vedno bolj postajajo podobni skupnostim bratov in sester v Kristusu.
Podobno je z vlogo škofa, ki se kljub kritikam nekaterih posameznikov, češ da se zmanjšuje primat škofa, ohranja v polnosti, vendar ne kot posameznika, ki vodi škofijo, ampak kot pastirja, ki živi v občestvu s svojimi sodelavci.
Več o sinodi pa v prihodnjih dneh.
