Pojdimo na križišča življenja in vse povabimo na svatbo
Cerkev na Slovenskem | 21.10.2024, 09:04 Rok Mihevc
V župniji Brusnice, kjer kot župnik deluje nekdanji misijonar Tone Kerin, je na misijonsko nedeljo potekalo osrednje praznovanje. Ob 15. uri so se verniki, misijonarji in duhovniki zbrali pri molitveni uri, sledila je sveta maša, ki jo je vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Po maši, pri kateri se je slišala tudi malgaška pesem, je sledil še blagoslov križa Vstalega Kristusa, katerega pobudnik za postavitev je domačin Ivan Kralj.
Zbrani številni misijonarji
Praznovanja so se udeležili tudi upokojeni novomeški škof Andrej Glavan, direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar ter številni misijonarji – Tone Kerin, Zvonka Mikec, Rok Gajšek, s. Slavka Cekuta, Danilo Lisjak, Ivan Bajec, Janko Kosmač, Jože Adamič, Stanko Rozman, Izidor Grošelj, Franček Kraner, Ivana Žigon, Andrej Otto, Janko Zelenc, Ana Bašelj, Ana Rožac, Helena Škrabec Travnik, Lojze Gaberšček, Polona Kerin, s. Hermina Nemšak, Mari in Tomaž Porenta.
Veriga v prenašanju vere
Podporo jim je v pridigi zagotovil škof Andrej Saje, prav tako se je zahvalil Misijonskemu središču Slovenije za podporo misijonarjem in za širjenje misijonske zavesti. V nadaljevanju je citiral misel papeža Frančiška, da smo v Cerkvi vsi učenci vse življenje, da smo vsi misijonarji na svojem mestu, ki mu ga je določil Gospod. »Obstaja »veriga« v prenašanju vere in mi smo člen te verige. Povabljeni smo, da vero prenašamo na naše otroke, da jo bodo, ko bodo odrasli, prenašali naprej.«
V duhu gesla letošnje nedelje je spodbudil k soudeležbi pri skupni nalogi oznanjevanja evangelija. »Prilika nas vabi, da gremo na križišča življenja in vse, kogar koli najdemo, povabimo na svatbo. Časi, ko so ljudje prihajali v cerkev minevajo, zato je še bolj na mestu povabilo, da gremo mi k njim.«
Povabilo je zastonj, vendar tistega, ki ga prejme, veže odgovornost
A če kdo vabilo odkloni, ni za obupati, še spodbuja Saje in spodbuja k molitvi zanj. »V evangeljskem odlomku zaznamo napetost med darom in odgovornostjo. Povabilo je zastonj, vendar tistega, ki ga prejme, veže odgovornost. Poročno oblačilo lahko pomeni milost. Povabljeni je svoboden in lahko povabilo tudi zavrne. Pri odzivu na povabilo obstajajo ovire. Najprej je ovira nepripravljenost. Evangelij pravi, da niso hoteli priti. Ni dovolj biti povabljen, človek si mora želeti odzvati. Dati sebe na razpolago. Biti svoboden za odločitev. Ovira je lahko tudi površnost tistih, ki ne vidijo in ne cenijo prejetega daru. Marsikdo je lahko do vabila sovražno razpoložen. Med bolj razširjenimi nasprotniki vere sta brezbrižnost in mlačnost. Takim ljudem je vseeno. Vabilu na ne dajo nobene teže.«
Opozoril je, da živimo v času, ko je človek izgubil apetit po Bogu, saj da ni več lačen, ker se hrani z nadomestki, ki ga puščajo razočaranega. "Stojimo pred velikim izzivom, kako spodbuditi hrepenenje po evangeliju, ki nasiti naše globinsko hrepenenje in nahrani lačno dušo. Vključimo se v cerkvena občestva in sodelujmo. Če občestva manjkajo, jih pomagajmo ustanoviti. Povejmo drugim, kako doživljamo evangelij, kaj nam pomeni in kje konkretno ga lahko živimo."
Tone Kerin: Še bolj goreče gremo naprej
Oznanjevanje evangelija, to praznujemo danes, pa je dejal župnik v Brusnicah in misijonar Tone Kerin. »Jezus je ljubezen, zato smo se v takem številu zbrali, da se Bogu zahvalimo za ta dar in da še bolj goreče gremo naprej in oznanjamo našega Jezusa.« Pozdravljamo v naši sredi vse tiste, ki so dolga leta oznanjali Jezusa daleč od domovine, svoje življenje pustili »dol«, zboleli in hodili domov. »Ni bilo izgubljeno, vse rodi sadove.«. Škofa Sajeta pa je pozdravil kot sonce njihove škofije in streho njihove krščanske hiše.
Matjaž Križnar: Misijonarja ni brez naroda, ki moli in ga podpira
Za goreče oznanjevanje, tako v misijonih kot zdaj doma, se je Kerinu in vsem misijonarjem zahvalil direktor Misijonskega središča Matjaž Križnar. A misijonarja ni brez naroda, ki moli zanj ali ga tako ali drugače podpira, je spomnil. »To vemo, da Slovenci znamo zelo dobro, tudi proti drugim narodom. Nismo tako številčni, a se vedno lepo odzovete. To je bogastvo naroda. Veste, danes ni druge alternative v svetu, kot tista, ki je že 2000 let, to je Jezus Kristus. In samo, če bomo to zaživeli med seboj, potem lahko rešujemo Slovenijo ali naše družino, vzgojo in vse tisto, kar Jezus po evangeliju hoče dati.«