Maribor je dopoldne gostil Pohod za življenje. Udeležilo se ga je več sto ljudi, med njimi številne družine z otroki ter stari starši. Organizatorji želijo s pohodi, prvi je bil prejšnji teden v Kopru, prihodnji teden bo potekal še v Ljubljani, opozoriti, da ni prav, da se vsako leto v Sloveniji približno štiri tisoč otrokom v maternici nasilno konča življenje, namesto da bi ugledali luč sveta. Shodi potekajo letos pod geslom »Vsak nerojeni otrok je človek«. Program v štajerski prestolnici so zaznamovala pričevanja in glasba. V Ljubljani bo Pohod za življenje prihodnjo soboto.
Pohod za življenje je največji letni pohod za spodbujanje veselja do življenja, osveščanja o nevarnostih splava ter sočutja z žrtvami splava. Na njem udeleženci javno pokažemo, da se zavzemamo za življenje najbolj ranljivih in nemočnih med nami – to so nerojeni otroci ter njihove mame in očetje v stiski.
Pohod za življenje se je začel v Združenih državah Amerike. Prvi Pohod za življenje je v Washingtonu potekal 22. januarja 1974, na prvo obletnico sodbe vrhovnega sodišča Roe v. Wade, ki je na zvezni ravni v ZDA uzakonila nasilno smrt nerojenega otroka. Na prvem Pohodu za življenje se je zbralo nekaj tisoč ljudi, kmalu pa se je gibanje začelo nezadržno širiti. Zadnja leta se Pohoda za življenje samo v Washingtonu udeležuje več kot 300.000 ljudi. Danes je razširjen na vseh celinah, število držav, kjer poteka, pa je vsako leto večje.
V Sloveniji je prvi Pohod za življenje potekal 3. oktobra 2014 v Ljubljani. Drugi je bil leta 2020 in od takrat ga pripravljamo vsako leto v Ljubljani. Letos bomo hodili za življenje v kar treh slovenskih mestih: Kopru, Mariboru in Ljubljani. V Kopru bo Pohod za življenje prvič.
Lani se je na Pohodu za življenje v Ljubljani in Mariboru zbralo več kot 5500 udeležencev.
Zakaj udeleženci prihajajo na Pohod za življenje?
»Moji mami so v času nosečnosti z mano predlagali splav. Vesel sem, da se zanj ni odločila in mi je dala priložnost za življenje.«
»Ne morem si predstavljati, da bi nekdo kar tako rekel: Tebe pa nočemo.«
»Ker sem vesel, da me je mama rodila. 36 % moje generacije ni imelo te sreče.«
»Ob krivicah, ki se dogajajo nerojenim otrokom, enostavno ne morem več biti tiho.«
»Nerojeni otroci se sami ne morejo boriti za svoje pravice, zato potrebujejo moj glas.«
»Verjamem, da bo Pohod za življenje rešil veliko nerojenih otrok in preprečil trpljenje mnogih mater in očetov, ki se bodo namesto za splav odločili za življenje svojega še nerojenega otroka.«
»Splav lahko ogrozi vsako družino. Udeležba na Pohodu za življenje je najboljša preventiva, da v naši družini ne bo splava nerojenih otrok.«
»Vsak otrok je vreden življenja. Ne glede na to, ali je načrtovan ali ne. Nikakor pa ni vreden takšnega postopka usmrtitve, kot je splav.«
Namen Pohoda za življenje je dati glas nerojenim otrokom in prihodnosti naših družin, našega naroda. Opozoriti želimo, da ni prav, da se vsako leto v Sloveniji približno 4.000 otrokom v maternici nasilno konča življenje, namesto da bi ugledali luč sveta. To je v nebo vpijoča krivica, nemi krik, ki ga prevpije bobnenje sveta. Pohod za življenje želi ozvočiti te neme krike nerojenih otrok, da se bo njihov glas slišal v naši družbi.
»VSAK NEROJENI OTROK JE ČLOVEK« Pohod za življenje 2024 v Kopru, Mariboru in Ljubljani poteka pod geslom »VSAK NEROJENI OTROK JE ČLOVEK«. S tem želimo poudariti, da ima vsako nerojeno človeško bitje pravico do življenja, ki je temelj vseh drugih pravic. Materinstvo je dar, saj mati s svojim otrokom deli največjo vrednoto – življenje.
Slovence in Slovenke želimo spomniti na to, da ne samo zdrava pamet, ampak tudi slovenska ustava ščiti človekovo življenje. Zato je prav, da stopimo skupaj v prizadevanjih za zaščito človeškega življenja tudi v praksi, od početja do naravne smrti.
Splav v Sloveniji
Nasilna smrt nerojenih otrok je v Sloveniji dovoljena od leta 1952. V tem času je zaradi tega umrlo več kot 700.000 nerojenih Slovenk in Slovencev. V zadnjih 50 letih 20 do 40 % spočetih otrok ni imelo sreče, da bi preživeli nosečnost. Čeprav se po uradnih statistikah število splavov znižuje, se z umetnim splavom življenje v zadnjih letih še vedno izgubi okrog 15 % vseh spočetih otrok.
Navidezno znižanje števila smrti nerojenih otrok v umetnih splavih je posledica spremembe metodologije štetja splavov ter dejstva, da je čedalje več splavov izvedenih s farmacevtskimi sredstvi, česar statistike na zajemajo, saj so notri zajete samo klinično izvedene smrti nerojenih otrok. Podatki o padanju števila nasilnih smrti nerojenih otrok so zato delno zavajajoči. Dejansko torej v Sloveniji število smrti nerojenih otrok ne upada, kot sicer kažejo uradne statistike. Upada le število kirurško opravljenih splavov.
Celo če vzamemo zgolj uradne statistike, pa v praksi to pomeni, da je v povprečni učilnici med slovenskimi maturanti 7 praznih klopi, kjer ne sedijo dijaki, ki so bili splavljeni. Po štirje stoli samevajo v učilnicah letošnjih prvošolcev, ker se na vsak razred otrok približno štirje niso smeli roditi.
Samo leta 2019 je v Sloveniji v postopku splava nasilno umrlo za 66 polnih avtobusov otrok, pa je to najnižja številka v zadnjih 50 letih. Samo otroci, ki se niso smeli roditi leta 2000, bi napolnili 169 avtobusov.
V Sloveniji je splav na zahtevo mogoč do 10. tedna nosečnosti na zahtevo nosečnice. Po 10. tednu nosečnosti lahko splav odobri komisija, izkušnje pa kažejo, da komisija odobri večino prošenj. Mladoletnice za opravljanje splava ne potrebujejo soglasja staršev.
Na Radiu Ognjišče radi izpostavljamo lepe in pozitivne zgodbe, ki jih piše naše življenje. Predvsem tiste, ki se dotikajo starejših, saj se zavedamo, da so najranljivejši v naši družbi.
K Mariji Pomagaj na Brezje vsako leto priromajo pripadniki in pripadnice Slovenske vojske. Za dan romanja izberejo nedeljo ob jubileju ustanovitve Vojaškega vikariata, ki je 21. septembra 2000. ...
Papež Frančišek se danes mudi v Luksemburgu, kjer je dopoldne nagovoril predstavnike oblasti in diplomatski zbor. Gre za njegovo 46. mednarodno potovanje, med katerim bo obiskal tudi Belgijo. ...
Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled razstavo fotografij lesenih izdelkov Andreja Mraka »Delo in srce za dušo in dom«. Andrej ...
Prostorska nepismenost se nam pozna. Prostor je skupna, javna dobrina, zato je zelo pomembno, kako z njim ravnamo. Žal se danes soočamo z nasprotujočimi si tendencami po vedno večji privatizaciji ...
Menopavza je v družbi še vedno tabu. Zato si Magdalena Fabčič želi, da ne bo več dolgo edina vodnica skozi to pomembno obdobje preobrazbe ženskega organizma, da bi se ojunačila še kakšna ženska in ...
