Življenju znamenitega kranjskega drevesa so našli pot

Slovenija | 29.08.2024, 07:45 Rok Mihevc

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor.

120 let star primerek ekostičnega drevesa

Kot je uvodoma za naš radio pojasnil sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič, je mamutovec v našem prostoru eksotična drevesna vrsta. Šlo je za 120 let star primerek, ki je prišel okoli leta 1915 v naše kraje. »Seveda z ladjo iz Amerike, takrat je na ta način transport z rastlinami tudi potekal. Evropa je bila takrat drugačna, rastline so pripotovale z raziskovalci, ki so odhajali na misijo v tujino in na ta način so prinašali takšne in drugačne eksotične vrste.«

Posebnost tistega časa

V tistem času so okoli kranjske gimnazije nasadili šest mamutovcev. Takrat je to veljalo za posebnost, pravi Ribič. »Namreč te rastline so bile drage, nisi mogel kar tako priti do take rastline. In samo en mamutovec je zdržal to starost, vse so odstranili prej, bodisi zaradi nevarnosti, bodisi zaradi širjenja ceste, dograditve, gradnje kanalizacije ...«

Z občino oblikovali strategijo za razmnožitev drevesa

A drevo je začelo propadati in postalo je nevarno za okolico, zato so se ga odločiti odstraniti. Še pred posekom je Mestna občina Kranj k sodelovanju povabila Biotehniški center Naklo kot strokovni center hortikulture. »Poznamo že primere dobrih praks iz Ljubljane. Gotovo se spomnite operne bukve, ko so prenavljali opero, so takrat posekali mogočno bukev, ki jo je kasneje razmnožil Arboretum Volčji potok, kjer sedaj tudi raste. Ravno tako kostanj pred Dramo. Tako smo tudi tukaj z občino oblikovali strategijo, da bi to razmnožili. Hkrati smo javnost seznanili, da kljub temu, da je potrebno drevo posekati, ga bomo razmnožili in vrnili v urbani prostor.«

Razmnoževanje bo malenkost bolj delikatno

Pri mamutovcu bo razmnoževanje malenkost bolj delikatno, ker gre za tujerodno drevesno vrsto, pojasni Ribič. »In težje korenini, seme ni tako kaljivo kot v njegovi domovini.« Drugi negativni faktor je, da so semena odbrali v času, ko še ni zaključena vegetacija. »Mi v centru se bomo potrudili tako na vegetativen način, se pravi s potaknjenci, kot tudi s semenom, da bomo skušali vzgojiti sadike in jih razdeliti tako za Mestno občino Kranj kot za hotel Creina, kjer je drevo raslo. In na tak način ga bomo nekako vrnili nazaj. Seveda rastlina raste počasi, zato si ne nadejamo, da bo to zelo hitro. Poskušali pa bomo narediti maksimum, da ohranimo genski material.«

Les na dražbo

Les padlega drevesa je prevzelo gozdarsko podjetje, ki je opravilo posek, a po besedah Ribiča v podjetju pravijo, da ni posebne kakovosti. Je pa malce posebno, ker je v sredini rdečkasto in les bo šel na dražbo.

Slovo

Preden je drevo padlo, so se vrstili različni odzivi na družabnih omrežjih, predvsem nekoliko žalostni. Zgodilo se je tudi uradno slovo s slovesnostjo pred stavbo, ki so se je udeležili nekateri dijaki, profesorji, občani, tudi župan Kranja Matjaž Rakovec. Zaslišal se je zvok violine in pesem »Lipa zelenela je« ...

Ko padejo prve rastline, se večina ljudi zave, »aha saj je bilo drevo tam«. Se pravi, gre za neko navezanost, kar je zelo pozitivno in tako je bilo tudi tukaj. 

Ko padejo prve rastline, se večina ljudi zave, »aha saj je bilo drevo tam«

Odzivi ljudi so seveda pričakovani, saj so bila drevesa po besedah Ribiča vedno del neke mestne krajine. »Mesta so se v zadnjem desetletju začela pospešeno ozelenjevati, tudi v luči klimatskih sprememb. Ljudje, kot opažamo, v velikim pozitivizmom sprejemajo ozelenitve, so jim naklonjeni, kljub temu, da je to strošek za mestno in lokalno skupnost. Ljudje potem s temi rastlinami tudi živijo, se navadijo, pričakujejo, da so tam. Večina niti ne opazi, da te rastlina tam so, dokler se nekaj ne zgodi, širijo cesto, delajo kanalizacijo ... Ko padejo prve rastline, se večina ljudi zave, »aha saj je bilo drevo tam«. Se pravi, gre za neko navezanost, kar je zelo pozitivno in tako je bilo tudi tukaj. Ljudje ga sprejmejo za svojega, rastline nam lepšajo prostor, nudijo senco, gnezdenje pticam ... Sami pozitivni učinki. Vendar, ko pa rastline enkrat toliko prerastejo, da postanejo nevarne za okolico, je varnost ljudi na prvem mestu, brez pardona. Tu je bilo drevo celo z jeklenimi vrmi pripeta na stavbo, zato je moralo biti odstranjeno. Ker, če bi se zrušilo na koga, bi bila škoda še večja.«