Slovenski škofje v Marijinih svetiščih o veličini življenja in zaupanju v božjo besedo

Cerkev na Slovenskem | 15.08.2024, 11:16 Alen Salihović

Praznujemo največji Marijin praznik - Marijino vnebovzetje. Kristjani trdno verujemo, da Marija ni umrla, temveč je zaspala in bila z dušo in telesom vzeta v nebesa. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi - Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. V večjih Marijinih svetiščih so maševali slovenski ordinariji, ki so v ospredje postavili zgled Marije, ki je poslušala Božjo besedo ter se ustavili tudi ob družbenih temah, kot sta želja vladajoče politike o uvedbi evtanazije in tudi še vedno nepokopanih žrtev revolucije.

Nadškof Zore na Brezjah: Marija Vnebovzeta nas spodbuja, naj se ne ukvarjamo z zmajem in njegovimi teorijami, ideologijami, zakoni in vsem drugim, s čimer hoče človeka in svet iztrgati iz Božjih rok

V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču, pri Mariji Pomagaj, je osrednjo slovesno sveto mašo na trgu pred baziliko daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pri oltarju se mu je pridružil rektor svetišča p. Robert Bahčič, ki je pozdravil več tisoč romarjev, ki so na Brezje prišli od blizu in daleč. Med njimi so bili številni peš romarji, narodne noše, predstavniki javnega življenja in številnih medijskih hiš, ki bodo sporočilo praznika ponesli v svet. Med sveto mašo so verniki obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. Nadškof je dejal, da je jedro vere kristjanov vnebovzetje, saj »verujemo, da je Marija, kakor Kristus, njen Sin, že premagala smrt in slavi zmago v nebeški slavi s polnostjo svojega bitja »z dušo in telesom.« Ljubljanski metropolit je nato dodal, da človek pozna tudi drugačno resničnost, to pa je zanikanje Boga. »Današnji svet noče, da bi človek poslušal Boga. Namesto v rodovitno polje izpolnjevanja Božje volje, ga zapira v kletko vseh mogočih pravic, ki ga trgajo iz rodovitnega odnosa s seboj in svojo naravo, s svojim Stvarnikom in njegovim načrtom rodovitnosti, odrešenja in življenja. Z vsemi mogočimi pravicami ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete. A človek zaman išče sebe in svojo identiteto, če ni nekoga, ki ga sprejme, ki ga pokliče po imenu in ga obdari z dostojanstvom. Brez Boga, ki človeku daje dostojanstvo, človek išče svojo podobo iz dneva v dan, in vedno znova razočaran spozna, da ne ve, kdo je.«

Nadškof Zore je v pridigi povezavi z besedami iz prvega berila v katerem spoznamo dramatični spopad, ki ga je predstavil apostol Janez, ko je na eni strani žena, ogrnjena v sonce, obdana z zvezdami in z luno pod nogami, na drugi strani pa ognjenordeč zmaj, ki je zavrgel Božjo ljubezen. »Marija Vnebovzeta nas spodbuja, naj se ne ukvarjamo z zmajem in njegovimi teorijami, ideologijami, zakoni in vsem drugim, s čimer hoče človeka in svet iztrgati iz Božjih rok. Spodbuja nas, naj bodo naša srca naravnana na Boga, ki je tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. Po Marijinem zgledu bomo Božjo voljo postavili na prvo mesto. Če bomo to delali vztrajno in dosledno, obenem pa dovolj ponižno, se bo Bog lahko ozrl tudi na nas in po nas prihajal v ta svet. Po Marijinem zgledu naša naloga ni, da bi svoje življenje in moči zapravljali za zaletavanje v zmaja, kakor koli se že imenuje in kakršne koli barve že je. Naša naloga je svetu prinašati Boga, ki se v nas rojeva z izpolnjevanjem Božje volje, z molitvijo, premišljevanjem Božje besede in prejemanjem zakramentov. V zaupanju v Boga in v življenju z Bogom je naša moč,« je poudaril nadškof Zore.

Slovesnosti na Brezjah so se udeležili tudi predstavniki javnega življenja, med njimi sta peš na Brezje poromala predsednik NSi in strankin poslanec Matej Tonin in Aleksander Reberšek, ter evropski poslanec iz vrst SDS Branko Grims. S

Škof Saje: V nobenem primeru nimamo pravice posegati v človeško življenje in ga nasilno končati ali pomagati, da ga pod pretvezo usmiljenja in pomoči drugemu nekdo lahko konča sam.

»Človek je med vsemi bitji edini sposoben razločevati med dobrim in slabim in je zato odgovoren za svoja dejanja,« pa so besede, ki jih je dopoldne v osrednjem novomeškem Marijinem svetišču na Zaplazu, kjer je tudi grob bl. Alojzija Grozdeta romarjem na srce položil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Nadaljeval je, da nas Bog pozna, ljubi in sprejema človeško osebo celostno, takšno, kakršna je.« V večnost sprejme to, kar zdaj raste in se uresničuje v našem življenju, ki ga sestavljajo tako radost in veselje kakor tudi trenutki potrtosti in preizkušenj,« je dejal škof Saje.

»Ta resnica o neprecenljivi vrednosti človeške osebe kot celote nas zavezuje k prizadevanju za njeno zaščito od spočetja do naravne smrti. Zavezuje nas k vzgoji za vrednote in k spoštovanju bolnih in ostarelih, ki smo jim kot družba in posamezniki dolžni nuditi solidarno pomoč, sočutje in bližino. V nobenem primeru nimamo pravice posegati v človeško življenje in ga nasilno končati ali pomagati, da ga pod pretvezo usmiljenja in pomoči drugemu nekdo lahko konča sam. Obvezuje nas tudi k dostojnemu pokopu umrlih brez izjeme, tudi nasilno pobitih, ki še nimajo groba in imena. Temelj te obveze in civilizacijske norme je v tem, da je vsak človek zaznamovan z dostojanstvom, ki mu je podarjeno s tem, da je in da biva; in to ne glede na raso, kulturo, jezik, narodnost, politično pripadnost ali drugo okoliščino. Tega dostojanstva mu zaradi izvorne pripadnosti ne more podeliti država ali kaka druga človeška oblast. Posledično ga slednja tudi nima pravice vzeti ali omejiti,« je še povedal. 

Škof Saje je dodal še, da nam današnji praznik pove, da imamo v nebesih mater Marijo, ki nas spremlja tukaj na zemlji. Marija po njegovih besedah pozna naša življenja in nas razume. »Posluša naše molitve, je sočutna s človeškimi preizkušnjami in potrebami, pomaga s svojo materinsko dobroto. Zaradi tega se ob prazniku Marijinega vnebovzetja zbiramo k bogoslužju še posebej v njej posvečenih romarskih cerkvah. Kot krščansko občestvo in posamezniki ji danes izročamo molitve in prošnje, naj posreduje za nas pri Bogu. Ob njej se učimo verovati in živeti iz vere,« je še na Zaplazu dejal škof Saje 

Nadškof Cvikl: Ko ljudje izgubijo vero v Boga, izgubijo tudi vero v človeka

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je romarje danes nagovoril v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori in opozoril, da danes stojimo na razpotju med kulturo življenja in smrti. "V kulturi smrti je življenje razvrednoteno, meje so zabrisane in človek je le sredstvo v rokah tistih, ki imajo moč odločanja in lahko sprejemajo zakone, ki niso po meri človeka," je dejal.  »Ko je človeštvo našlo Boga, je našlo samo sebe. Če izgubi Boga, je v nevarnosti, da izgubi samo sebe. Svetopisemski pogled na človeka – svobodnega, odgovornega, osamljenega, a sposobnega odrešiti svojo osamljenost – je namreč tisto, kar je zahodnemu humanizmu dalo njegovo edinstveno slavo. Človeška oseba se je enkrat soočila z Bogom na področju svobode in se dvignila v višave. Ko ljudje izgubijo vero v Boga, izgubijo tudi vero v človeka. Opustijo svoje moralne zadržke glede splava, svetosti življenja … Krščanstvo se s tem ne strinja: »Iz prahu si prišel in v prah se boš vrnil.« Dodaja le eno podrobnost. V nas je Božji dih. Imamo nesmrtna hrepenenja. Če to izgubimo, bomo izgubili tudi vse drugo. Imeli bomo znanje brez modrosti, tehnologijo brez omejitev, izbiro brez vesti, moč brez mej. Pred to nasprotujočo in bolečo temo lahko mi kristjani vzkliknemo: "Kako velik dar je vera!" Lepota vere je dokaz njene resničnosti, saj odgovarja na najgloblja hrepenenja in pričakovanja človekovega srca. To je neizpodbitno dejstvo. Dragi bratje in sestre, vi, ki verujete ali iščete globlji smisel svojega življenja, veselite se danes – to je naš praznik! Ozrimo se na Marijo."