Na Golniku šest (6) hospitaiziranih zaradi zajčje mrzlice
Kmetijstvo Robert Božič
Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zadnjem tednu opažajo povečano število hospitaliziranih bolnikov s hudo obliko pljučnice, katere povzročitelj je bacil Francisella tularensis. Gre za bolezen, imenovano tularemija oziroma zajčja mrzlica.
Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili
Asist. Barbara Bitežnik, infektologinja s Klinike Golnik pojasnjuje, da vsi bolniki prihajajo iz krajev ob Sorškem polju: »Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo FFP 3-masko, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico.«
Najbolj nevarna je huda oblika pljučnice
Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi drugi glodalci, muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolimo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode.
Simptomi pri obolelih so odvisni od vstopnega mesta bacila. Če je ta vstopil v telo na primer prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice.
Infektologinja Barbara Bitežnik še pojasnjuje, da se zajčja mrzlica s človeka na človeka ne prenaša, običajno pa se pojavi tri do šest dni po okužbi. »Ljudje, ki so bolezen enkrat preboleli, ne morejo še enkrat zboleti.«
KGZS svetuje previdnost pri spravilu krme in slame
V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužbam skupno vdihavanje okuženega prahu ob kmečkih opravilih, zato svetujejo previdnost in nošnjo ustreznih zaščitnih mask ob spravilu žitne slame, sena in stelje.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmete poziva, da naj na kmetiji v času spravila krme in pridelkov povečajo število mest kjer so nastavljene vabe za preprečevanje vdora glodalcev na kmetijo. Vabe naj vsak dan pregledajo in vse živali, ki se ujamejo, odstranijo z rokavicami in zaščiteni z masko, da ne prihaja do stika in okužb.
Živali iz narave namreč ob spravilu krme in pridelkov z njiv sledijo svoji hrani in poskušajo priti do skladišč, s tem pa se poveča tudi tveganje za kakršnekoli okužbe ali prenose zoonoz.
