270 let ene najlepših Marijinih baročnih cerkva na Slovenske
Slovenija | 22.07.2024, 11:43 Alen Salihović
Obhajamo praznik sv. Marije Magdalene, prve priče, ki je videla Vstalega, in prve glasnice, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda. Papež Frančišek je v okviru jubileja Usmiljenja določil, da se njen god povzdigne v praznik, da bi izpostavil pomembnost te žene, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil. Na Šmarjetno nedeljo so na Sladki Gori obeležili 270 let od posvetitve Marijine cerkve, ene najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Ob tej priložnosti je celjski škof Maksimiljan Matjaž blagoslovil tudi končanje del na veličastnem cerkvenem obzidju, v vrednosti dobrih 170 tisoč evrov.
Kaj je povedal škof Maksililijan Matjaž?
Škof Maksimilijan je v pridigi uvodoma pozdravil vse zbrane romarje, ki so prišli od blizu in daleč, da bi počastili god nebeške zavetnice tega kraja sv. Marjete in se poklonili naši nebeški Materi, ki v tem čudovitem svetišču kraljuje in deli svoje milosti že 270 let.
»Za ta jubilej se danes želimo zahvaliti. Za to dolgoletno pričevanje in navzočnost Božje milosti na tem kraju, predvsem pa za Božjo navzočnosti v čudovitih ljudeh, ki so v preteklosti živeli na tem kraju in ki danes živijo tu. Ki poslušajo Božjo besedo, živijo po besedi Boga in želijo živeti njegov evangelij v vsakdanjem življenju. Pa tudi v vseh romarjih, ki so skozi stoletja stopali skozi vrata tega svetišča pred podobo milosti ter tukaj prosili in se zahvaljevali za vse milosti v življenju.
Obrabljeni pragovi cerkvenih vrat pričajo o tem, da so mnoge stopinje drsele skozi ta vrata pred Gospoda in pred milostni pogled nebeške Matere. Pod korom je podoba, ki jo v sebi nosi vsak romar, ko ga Božja mati in Sin prijazno pozdravljata in mu kličeta: Zaupaj in prosi! Gospod je s teboj!
Zahvaljujemo se za pričevanje in vero naših prednikov, ki sta nam ohranila ne samo to svetišče, ampak tudi srce tega svetišča – našo vero. Ohranila sta naše zaupanje, da se h Gospodu in k nebeški Materi lahko zatekamo, da je pri njima usmiljeno in odprto srce. Ko se Gospodu zahvaljujemo za to vero, ga hkrati prosimo, naj krepi našo vero. Naj utrdi naše zaupanje tudi danes v časih, ki niso lahki. Ko se zdi, da je od naše vere ostala zgolj naša navada in tradicija.
V tej cerkvi so vtisnjene mnoge podobe nebeškega, pa tudi našega vsakdanjega življenja, podobe različnih stisk pa tudi čudežev Božjega posega v konkretno človeško življenje. Poleg nebeške Matere se je tu častila tudi svetnica Marjeta, ki ji pripisujejo prav to zvestobo v najhujših stiskah življenja brez upanja, ko se zdi da je hudi duh močnejši.«
Vir: Škofija Celje