Več organizacij poziva, naj oddamo glas proti konoplji

| 07.06.2024, 10:13 Tanja Dominko

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in pridružene partnerske organizacije so na zadnji dan predvolilne kampanje volivke in volivce pozvali, naj glasujejo proti predlagani dopustitvi gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo. Poudarjajo, da izkušnje iz tujine, kjer je regulacija ohlapnejša, pričujejo o številnih negativnih učinkih. V državah, v katerih se je konoplja za osebno rabo legalizirala, se je povečala njena raba med mladimi in mlajšimi odraslimi, povečali so se težave z duševnim zdravjem, urgentni primeri zastrupitev in prekomernih odmerkov zaradi visoke vsebnosti THC v produktih iz konoplje, večje je število prometnih nesreč pod vplivom konoplje, tudi raba med nosečnicami se povečuje. Zavedajo se, da v javnosti krožijo številni miti o konoplji, v nadaljevanju preberite, kako so jih razjasnili.

Ne drži, da se bo škoda z legalizacijo zmanjšala

Statistika in raziskave jasno kažejo na poslabšanje razmer. Med letoma 2011 in 2021 se je v ZDA število obiskov urgentnih oddelkov, povezanih s konopljo, povečalo za več kot 75 odstotkov. Vemo, da je legalizacija konoplje povzročila tudi povečanje števila hospitalizacij. "Pri uporabnikih konoplje v ZDA je skoraj 25 odstotkov večja verjetnost, da bodo obiskali urgenco ali bodo hospitalizirani v primerjavi z neuporabniki," navaja Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma. "V Koloradu se je število hospitalizacij zaradi konoplje od uvedbe legalizacije povečalo za 148 odstotkov," nadaljuje.

»Naša skupna odgovornost je, da se zavemo škodljivih posledic uporabe konoplje in sprejmemo odgovorne odločitve za zaščito zdravja vseh nas in prihodnjih generacij. Legalizacija konoplje s seboj prinaša veliko več težav kot rešitev. Zato vas pozivamo, da glasujete proti legalizaciji konoplje in se zavzamete za krepitev preventivnih programov ter ozaveščanje javnosti o tveganjih uporabe drog. Zdaj je čas, da stopimo skupaj in naredimo pravi korak za naše otroke in mlade, za našo skupnost in za nas same.«

Posebej zaskrbljujoči so podatki o razširjenosti rabe med mladimi in mlajšimi odraslimi ter poslabšanju duševnega zdravja. Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, poudarja: "Ti podatki so alarmantni. Zlasti je treba poudariti povečanje psihoz in drugih resnih duševnih motenj, kot so depresija in samomorilna nagnjenja. To nas še dodatno opominja na nujnost previdnega pristopa do legalizacije konoplje, saj bi lahko ravno mladi postali največje žrtve morebitnih negativnih posledic." V nadaljevanju doda, da je bilo v letu 2021 v ZDA več kot 800.000 hospitalizacij, povezanih z rabo konoplje. Poleg tega je izpostavljenost konoplji na domu, ki vključuje otroke, mlajše od 12 let, narasla za 1375 odstotkov. "V Koloradu se je od uvedbe legalizacije za 586 odstotkov povečalo število zastrupitev s konopljo ali izdelki iz nje med otroki, mlajšimi od 6 let," poudarja Košir in navaja: "Namesto pričakovanega zmanjšanja se je škoda občutno povečala, večja je raba konoplje med mladimi, slabše njihovo duševno zdravje, slabša prometna varnost ter več primerov zastrupitev in hospitalizacij otrok in mladostnikov."

Ne drži, da se bo z legalizacijo konoplje črni trg zmanjšal ali celo izginil

Trditev, da bi legalizacija konoplje zmanjšala črni trg in povečala nadzor nad kakovostjo in varnostjo izdelkov, ne drži. Po podatkih o zasegih konoplje v letu 2021 se je črni trg konoplje v Oregonu več kot podvojil v primerjavi z letom 2018, oziroma, če smo natančni, je prišlo do 253-odstotnega povečanja. "Čeprav se zdi, da bi legalizacija konoplje lahko zmanjšala črni trg, so dejanski podatki pokazali, da je to daleč od resnice," opozarja David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. Poleg tega izjemno visok odstotek konoplje, ki se prodaja v "legalnih" trgovinah v Kaliforniji, izvira iz ilegalnega trga – od 70 do 80 odstotkov. "Ta trend kaže na dejstvo, da legalizacija konoplje ni prinesla želenega učinka zmanjšanja črnega trga," dodaja Razboršek.

Stopnje THC v konoplji so se v zadnjih desetletjih dramatično povečale, kar predstavlja dodatno tveganje za potrošnike. "Ta trend je zaskrbljujoč, saj lahko višje koncentracije THC povečajo tveganje za zlorabo in neželene učinke," dodaja Matej Košir. Poleg tega je od 85 do 90 odstotkov konoplje, proizvedene v Kaliforniji, namenjene izvozu, kar pomeni, da konoplja, ki ni namenjena legalnemu trgu, še naprej prispeva k črnemu trgu v državah, v katerih je uporaba konoplje še vedno nelegalna.

Ne drži, da se bodo z legalizacijo konoplje povečali davčni prilivi

Trditev zagovornikov legalizacije konoplje, da bi to prineslo večje davčne prilive v proračun in s tem povečalo sredstva za preventivne programe, zahteva temeljito analizo. "Čeprav se zdi, da bi legalizacija konoplje lahko prinesla občutno večje davčne prihodke, so rezultati študij pokazali, da so dejanski stroški, povezani z razširjeno rabo konoplje, precej višji od prihodkov," opozarja Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni ter podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja. "Na primer, študija iz leta 2018 v Koloradu je pokazala, da za vsak dolar, ki ga prinese legalna prodaja konoplje, nastane 4,50 dolarja stroškov za zdravstveno blagajno in druge službe, ki se soočajo z naraščajočimi težavami zaradi problematične rabe konoplje, kot je na primer osip mladostnikov iz šol zaradi rabe konoplje," dodaja Zalar.

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, dodaja: "Hitra rast industrije konoplje ima tudi znaten vpliv na okolje. Pomembno je omeniti, da zunanje površine za gojenje konoplje v Kaliforniji porabijo do 111,3 milijona litrov vode letno. To predstavlja obremenitev za vodne vire, še posebej na območjih, kjer je vodna oskrba že sicer omejena. Poleg tega notranji prostori za gojenje konoplje, kot so različni rastlinjaki, povzročajo emisije CO2, ki so primerljive s količino, ki jo proizvede 3,3 milijona avtomobilov. To povečuje ogljični odtis in prispeva k podnebnim spremembam. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo industrija konoplje obravnavala te okoljske izzive in ali bo sposobna vzpostaviti trajnostne prakse ter zmanjšati svoj negativni vpliv na okolje."

Poziv so Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje takole sklenili: »Naša skupna odgovornost je, da se zavemo škodljivih posledic uporabe konoplje in sprejmemo odgovorne odločitve za zaščito zdravja vseh nas in prihodnjih generacij. Legalizacija konoplje s seboj prinaša veliko več težav kot rešitev. Zato vas pozivamo, da glasujete proti legalizaciji konoplje in se zavzamete za krepitev preventivnih programov ter ozaveščanje javnosti o tveganjih uporabe drog. Zdaj je čas, da stopimo skupaj in naredimo pravi korak za naše otroke in mlade, za našo skupnost in za nas same.«