Velik paradoks: Borimo se za zmanjšanje samomorilnosti, uvedli bi pa pomoč pri samomoru

Slovenija | 31.05.2024, 13:20 Marta Jerebič

V Sloveniji je bil v zadnjih 70 letih narejen velik napor za zmanjšanje stopnje samomorilnosti. Zato je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem bomo prihodnjo nedeljo odločali na posvetovalnem referendumu, pravi paradoks, poudarja psihiater dr. Marko Pišljár.

Pred 30-imi leti je bil količnik samomorilnosti v Sloveniji približno 30 na 100.000 umrlih. »V zadnjih letih je bilo kar nekaj ustreznih ukrepov za zmanjševanje samomorilnosti in je ta količnik padel na 20 oziroma pod 20 na 100.000. Gre predvsem za uspešno ali pa boljše zdravljenje depresije, na drugi strani pa tudi za zakonodajo, povezano s škodljivo rabo alkohola. Treba je vedeti, da je približno polovica od teh, ki umre zaradi samomora, povezanih z odvisniškim vedenjem,« je v nedavni oddaji Pogovor o … pojasnil psihiater Marko Pišljar.

Zato se mu zdi pojav predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pravi paradoks. »Mi se v Sloveniji borimo za zmanjšanje samomora, zdaj pa bomo pravzaprav z zakonom, ki bo omogočal samomor, popuščali prav pri tistih primerih, ki so občutljivi, na primer pri starostnikih, pri depresivnih starostnikih.«

Pišljar poudarja, da je depresija pri starostnikih pogosto prikrita, netipična, zato je svojci ne prepoznajo in ne iščejo pomoči. Lahko se pojavi tudi psihotični del, ko so starostniki prepričani, da bodo obubožali, da so neozdravljivo bolni, da bodo škodovali svojcem. »To se pa že približuje k tisti vsebini, ki jo uporabljajo v predlogu zakona in to so lahko potencialno kandidati, ki bodo iskali smrt. Treba je poudariti, da za razliko od demence depresijo znamo zdraviti, znamo pomagati. Isti človek, ki je v depresivni fazi trpeč, v hudem trpljenju, je čez nekaj tednov v zdravi fazi, normalen starostnik.«

Čeprav predlagatelji zakona trdijo, da depresija po predlogu zakona ni razlog, zaradi katerega bi nekdo lahko zaprosil za pomoč pri končanju življenja, izkušnje iz tujine kažejo, da ko je Pandorina skrinjica enkrat odprta, skoraj ni omejitev.