Papež Frančišek | (foto: Vatican Media)
Papež namenoma izbral tišino?
Svet | Marta Jerebič
Papež je v zadnjem času zaradi hripavega glasu branje nagovorov pogosto prepustil svojim sodelavcem. A to se na včerajšnjo cvetno nedeljo ni zgodilo, pričakovane homilije sploh ni bilo, po branju pasijona je sledila tišina, nato pa izpoved vere. Vatikan o tem pojasnil ni podal.
Tiskovni predstavnik bazilike sv. Petra p. Enzo Fortunato je za portal Vatican Insider komentiral, da je sveti oče po branju pasijona verjetno raje izbral zgovornejšo tišino. Predlagal je tudi, naj ne ugibamo o papeževem zdravju, saj smo ga po koncu slovesnosti videli, kako nasmejan pozdravlja vernike.
Papež je sicer včeraj sam prebral nagovor pred molitvijo angelovega češčenja, italijanska agencija SIR pa poroča, da je danes tudi sam prebral nagovor nigerijski skupnosti, ki živi v Rimu.
Veliki teden v Rimu
Kakorkoli, glede na vatikanski napovednik ima Frančišek na programu vse običajne velikonočne obveznosti, vključno z blagoslovom Urbi et Orbi. Med posebnostmi je maša zadnje večerje, ki jo bo letos daroval v ženskem zaporu v Rimu. Stavbo so zgradili v 50 letih prejšnjega stoletja in je največja od štirih ženskih zaporov v Italiji in ena izmed večjih v Evropi. Prav tako je za zdaj predvidena papeževa prisotnost na tradicionalnem križevem potu v rimskem koloseju, za katerega pa še ni znano, kdo je napisal meditacije.
Veliki teden v Sveti deželi
Jeruzalemski latinski patriarh kardinal Pierbattista Pizzaballa je že pred dnevi zagotovil, da bodo dobili dovoljenja za kristjane, ki živijo na palestinskih ozemljih, da se bodo lahko udeležili obredov v Jeruzalemu. Morda v manjšem številu, a pri oblasteh so vztrajali, da če so dovoljenja dali muslimanom za ramadan, jih morajo tudi kristjanom za veliko noč.
Kljub temu da v Gazi divja vojna, mediji poročajo, da se je včerajšnje procesije na Oljski gori udeležilo več tisoč kristjanov, množica pa je bila podobna lanski. Poročila o tem se sicer razlikujejo. Vikar kustodije Svete dežele p. Faltas je za SIR povedal, da je bilo ljudi na procesiji manj kot v preteklosti. "Popolnega veselja ne more biti, če nekaj ali več kilometrov stran primanjkuje spoštovanja do življenja," je dejal.
Škof iz jeruzalemskega latinskega patriarhata Rafic Nahra je za Vatican News med drugim opozoril, da mnogi nimajo niti sredstev za praznovanje teh praznikov. Veliko ljudi, zlasti v Palestini, je izgubilo službo. In celo v Izraelu je življenje izjemno drago.
Zato bo letošnja nabirka za Sveto deželo na veliki petek še posebej pomembna. Nabirka velikega petka je »način soudeležbe pri trpljenju krščanske skupnosti Svete dežele in prihajanje naproti potrebam Cerkve v Jeruzalemu v tem težkem trenutku,« je zapisal kustos Svete dežele, p. Francesco Patton, in povabil k velikodušnosti.
