Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni. | (foto: STA)
Kot če bi v zaporu v Jugoslaviji umrl Jože Pučnik
Svet Alen Salihović
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Po sprehodu se je počutil slabo
Kot je v sporočilu za javnost zapisala ruska zvezna služba za zapore, se je Navalni danes po sprehodu počutil slabo in je hitro izgubil zavest. Navedli so še, da je nemudoma prišlo medicinsko osebje, poklicali so tudi reševalce. Ti so Navalnega oživljali, a neuspešno. Sporočili so še, da vzrok smrti še ugotavljajo.
19 let zapora s posebnim režimom
Navalni, eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil avgusta lani spoznan za krivega ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, kar je zanikal, in je dobil dodatnih 19 let zapora v koloniji s posebnim režimom. Pred tem je bil 47-letni politik že obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča. Kaj pomeni smrt Navalnega točno mesec dni pred ruskimi volitvami?
Zgodovinar dr. Aleš Maver: Nor pogum Navalnega
"Pomeni, da je ruski režim Vladimirja Putina res skrenil v skrajno fazo avtoritarnosti. Najbrž lahko vsaj od tega trenutka govorimo o totalitarnem režimu. Smrt Navalnega je podobna, kot če bi v Jugoslaviji v zaporu umrl Milovan Đilas ali v Sloveniji leta 1964 Jože Pučnik. Tu vendarle lahko ločimo režim glede na to, ali skušajo s svojimi političnimi nasprotniki, ki jih vtaknejo v zapor, bolj trgovati ali jih ubijajo oz. jih pustijo umreti. In ko neki režim doseže fazo, ko misli, da si lahko privošči smrt svojih najostrejših kritikov, poti nazaj ni več.
Ko neki režim doseže fazo, ko misli, da si lahko privošči smrt svojih najostrejših kritikov, poti nazaj ni več.
Tisto, kar me v tem trenutku skrbi, je usoda številnih političnih zapornikov v Belorusiji. Zelo verjetno je, da se bo zdaj tudi Lukašenka čutil dovolj močnega, da bodo začeli tudi njemu politični zaporniki umirati, če se spomnimo znane glasbenice Marije Kolesnikave, Nobelovega nagrajenca Alesa Bilajiackega in drugih. To tudi pomeni, da je dokončno jasno, da s tem režimom v Moskvi ni možen nikakršen dogovor, da velja tisto, kar je povedal še en Putinov kritik, ki pa je v tujini, Gari Gasparov, da dokler bo ruska javnost prepričana, da lahko vojno v Ukrajini Rusija dobi, do takrat bistvenih premikov ne moremo pričakovati. Dejstvo, da se Putin počuti dovolj močnega, da je pustil Navalnega umreti, seveda kaže, da se mu zdi, da ga v Rusiji ne more nič ogroziti.
Če se dotaknem vloge Navalnega, bo dobil vlogo velikih mučencev boja za bolj demokratično Rusijo, čeprav se tu postavlja vprašanje, ali je to upravičeno, glede na to, da se kljub kritiki Putina zelo dolgo ni mogel odreči nekaterim ključnim postavkam ruskega nacionalizma, ki pa so ravno ena od bistvenih postavk Putinovega režima. Tisto, kar je treba Navalnemu priznati, je njegov skoraj nor pogum. Nekaj popolnoma neracionalnega je bilo, da se je februarja 2021 vrnil v Moskvo, čeprav je glede na izkušnje s Putinom moral vedeti, kaj ga čaka. Ali pa je precenil moč odpora proti Putinovemu režimu oz. moč svojega lastnega gibanja."
Dr. Andrej Fink: Vsa čast mu!
"To je nekaj, kar pretresa, ni pa presenečenje. Ni prvi, ki je umrl tako. Začenši s Sovjetsko zvezo, in to se vsak dan dogaja. Imamo nov dokaz o Putinovem režimu. Ja, volitve bodo, a žal je vse tako zrežirano in brez nikakršne možne opozicije. Bil je toliko patriota in domoljuba, da se je vrnil v Rusijo in se je žrtvoval. Danes se je ta žrtev resnično pokazala. Rekel bi, vsa čast mu!«"
