Jurij Souček | (foto: STA)
Za vedno je utihnil znani glas, Jurij Souček
Slovenija Rok Mihevc Jože Bartolj
Umrl je dramski igralec Jurij Souček. Star je bil 94 let. Pred leti, ko je praznoval 90. rojstni dan, je bil tudi Naš gost, posnetek oddaje najdete v novici.
Človek veliko zgodb in anekdot
Povedal nam je kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja. Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko. Ker ima Jurij Souček zelo dober spomin, so pred nami oživele posebne podobe ljudi in dogodkov o katerih vemo zelo malo.
Sin čeških staršev
Jurij Souček se je rodil 5. aprila 1929 v Ljubljani češkima staršema. Njegov oče je prišel v Ljubljano pomagat znanemu tovarnarju Hribarju ustanavljat tovarno Pletenina. Že od mladih nog je bil povezan z gledališčem, češkimi lutkami, nastopi v šoli in dramski skupini v Mostah. Očetova volja je bila, da se oprime kakega bolj resnega poklica, zato je sprva končal trgovsko akademijo. Kljub temu je bila želja po igralstvu močnejša. Po vojni je bil ena prvih generacij na novoustanovljeni igralski akademiji. Bil stalni član drame od sezone 1953/1954 do svoje upokojitve 1993.
Eksperimentalno gledališče
Jurij Souček pravi, da se je v času kriz, ko ni dobival vlog, ki si jih je želel, ustanavljal svoje skupine, se udejstvoval v eksperimentalnem gledališču in tam sodeloval tudi s številnimi znanimi umetniki drugih strok, denimo slikarji, o čemer je spregovoril tudi v pogovoru.
Pipi in Melkijad
Četudi ga ne vidimo, njegov glas zveni poznano, saj je veliko ustvarjal tudi na radiu in televiziji, bodisi kot pripovednik otroških del ali sinhronizer risank, kjer je posodil glas likom kot sta Pipi in Melkijad, mali in velik pujs, Maksipes Fik, Miškolin.
Prejemnik Borštnikovega prstana
Jurij Souček je dobitnik Sterijeve nagrade v Novem Sadu leta 1961, leta 1994 je dobil Borštnikov prstan, leta 2005 viktorja za življenjsko delo in Ježkovo nagrado za življenjsko delo.
