Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Sloesnost na sv. Jakobu (foto: Katoliška cerkev)
Sloesnost na sv. Jakobu | (foto: Katoliška cerkev)

Škof Saje: Naša domovina pripada vsem!

Novice | 27.12.2023, 08:38 Marjana Debevec

Na Sv. Jakobu nad Medvodami je sinoči potekala 33. tradicionalna slovesnost ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Valentin Inzko, diplomat in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, prisotne pa je nagovoril tudi župan Občine Medvode, Nejc Smole. V kulturnem programu so sodelovali Škofjeloški oktet, Robert Malovrh, Anica Horvat, Maša Demšar in Dane Jemc ter Nataša Predalič. Sveto mašo za domovino je ob somaševanju duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje.

Na Sv. Jakobu so pri cerkvici 23. decembra leta 1990 številni pričakali rezultate plebiscita, malo po polnoči pa se jim je pridružila večina ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Od takrat naprej se domoljubi na Sv. Jakobu srečujejo vsako leto. Gre za praznovanje v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki ima najdaljšo tradicijo.

Med sveto mašo je škof Andrej Saje poudaril, da naša domovina pripada vsem. Odgovorni naj bi si po njegovih besedah prizadevali za gradnjo družbe, ki bo temeljila na pravičnosti in resnici in bo spoštovala človekovo dostojanstvo od spočetja do naravne smrti, versko svobodo, ki bo ustvarjala primerno okolje za družine in omogočala razvoj in napredek za vse, je odgovoren vsak izmed nas.

»Ne pustimo, da o naši usodi odločajo samo nekateri. Naj se sliši naš glas in upoštevajo naše potrebe!«, je poudaril predsednil Slovenske škofovske konference.

Somaševanje v cerkvi sv. Jakoba
Somaševanje v cerkvi sv. Jakoba © Katoliška Cerkev

Opozoril je na skrajno polarizacijo družbe in naraščajoče širjenje nestrpnosti. »Zmanjšujejo se demokratične svoboščine, občutimo nerazumno zmanjševanje že pridobljenih standardov verske svobode in pravic ter nazadovanje dialoga med državo in nami,« je dejal škof Andrej Saje in nas povabil, naj strnemo vrste v prizadevanju za mir in resnico, pravičnost in solidarno družbo.

Prepričan je namreč, da je vsak od nas odgovoren za našo domovino. »Pri tem so pomembni narodni ponos, ovrednotenje naše kulture, zgodovine, vere ter narodne identitete ter pripadnosti. Pokopljimo pred desetletji nasilno pobite ljudi po grapah in gozdovih, zaščitimo človeško življenje ter ustavimo vse poskuse uveljavljanja asistiranega samomora in evtanazije.

Ne dovolimo delitve na »vredno« in »nevredno življenje«, ki ga lahko ubijemo,« je bil jasen škof Saje, ki je prepričan, da je še upanje za nas, našo domovino in celoten svet. Prihodnost je namreč po njegovih besedah v Božjih in tudi v naši rokah.

OBJAVLJAMO CELOTEN NAGOVOR ŠKOFA ANDREJA SAJETA

Na praznik sv. Štefana, prvega mučenca Cerkve, obhajamo državni praznik samostojnosti in enotnosti. S sveto mašo v cerkvi svetega Jakoba nad Medvodami, kjer se zbiramo že od leta 1990, se želimo zahvaliti za našo domovino. Današnji dan nas spominja na leto 1990, ko je bila sprejeta temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti. Praznik simbolizira edinstven trenutek naše zgodovine, ko smo se povezali, da bi uresničili stoletna hrepenenja po samostojnosti in svobodi za vse.

Današnja sveta maša je najprej priložnost, da se Bogu in drug drugemu zahvalimo za dar svobode in miru ter vse dobro, kar smo prejeli. Vključimo v to sveto mašo svoje družine, sosede, sodelavce, krajane in državljane, s katerimi tvorimo samostojno Slovenijo. Še posebej se spomnimo tistih, ki so današnji državi postavili temelje, prvi vladi in vsem, ki so pri procesu osamosvajanja zanjo dali življenje.

Lepo pozdravljam visoke goste, zastopnike družbenega, političnega in kulturnega življenja, vse sobrate duhovnike in vse, ki smo se zbrali pri tej sveti zahvalni maši in praznovanju državnega praznika.

Naša domovina pripada vsem. Vsi, ki jo vodijo, so postavljeni za vse Slovenke in Slovence, da prisluhnejo in upoštevajo naše potrebe in delajo za skupno dobro vseh prebivalcev. Za gradnjo družbe, ki bo temeljila na pravičnosti in resnici in bo spoštovala človekovo dostojanstvo od spočetja do naravne smrti, versko svobodo, ki bo ustvarjala primerno okolje za družine in omogočala razvoj in napredek za vse, je odgovoren vsak izmed nas. Ne pustimo, da o naši usodi odločajo samo nekateri. Naj se sliši naš glas in upoštevajo naše potrebe!

Čeprav smo po osamosvojitvi države napravili velik napredek in razvoj, sta zaskrbljujoči dejstvi skrajna polarizacija družbe in naraščajoče širjenje nestrpnosti. Zmanjšujejo se demokratične svoboščine, občutimo nerazumno zmanjševanje že pridobljenih standardov verske svobode in pravic ter nazadovanje dialoga med državo in nami.

Strnimo vrste v prizadevanju za mir in resnico, pravičnost in solidarno družbo. Molimo za mir v Ukrajini, Palestini ter povsod, kjer divjata vojna in nasilje. Božič prinaša sporočilo o miru za vse brez izjeme. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji (prim. Lk 2,14), so zapeli angeli na božično noč. Pomislimo, kaj dela vsak od nas in kaj lahko stori v prizadevanju za mir v družinah in okolju, kjer živimo. Dajmo slavo Bogu, spoštujmo red v stvarstvu. Presezimo egoizem in razprtije ter postanimo nosilci miru.

Državni praznik nas spodbuja k refleksiji odgovornosti vsakega od nas za domovino. Ohranjanje in spodbujanje ljubezni do domovine je pomembno za vzpostavljanje tajnostne in pravičnejše družbe. Pri tem so pomembni narodni ponos, ovrednotenje naše kulture, zgodovine, vere ter narodne identitete ter pripadnosti. Pokopljimo pred desetletji nasilno pobite ljudi po grapah in gozdovih, zaščitimo človeško življenje ter ustavimo vse poskuse uveljavljanja asistiranega samomora in evtanazije.

Ne dovolimo delitve na »vredno« in »nevredno življenje«, ki ga lahko ubijemo. Zavzemimo se za paliativno oskrbo hudo bolnih in za kulturo življenja, k čemur nas spodbujajo božični prazniki. Rojstvo novega človeka vedno prinaša upanje za družino in družbo. Novorojeni Gospod, je »Emanuel, kar pomeni, Bog z nami« (prim. Mt 1,23).

Dan po Božiču praznujemo praznik svetega Štefana, diakona in prvega mučenca. Preseneča nas, da je obhajamo mučeništvo sv. Štefana prav v povezavi z božičem. Božje dete, Jezus, ki leži v votlini, je edinorojeni Božji Sin, ki je postal človek. S smrtjo na križu bo rešil človeštvo. Zdaj ga vidimo v jaslicah v povojih, po križanju ga bodo spet zavili v povoje in položili v grob. Ni naključje, da je božična ikonografija včasih upodabljala Novorojeno Dete, ki je ležalo v majhnem sarkofagu, kar kaže na to, da se je Odrešenik rodil, da bi umrl, da bi dal svoje življenje kot odkupnino za vse.

Tudi Marija, ki je v Betlehemu v naročju držala Odrešenika, je pretrpela notranje mučeništvo. Delila je njegovo trpljenje in ga je morala še enkrat vzeti v naročje, ko je bil dvignjen s križa. Tej Materi, ki je poznala veselje ob rojstvu in bolečino ob smrti svojega Sina, zaupamo vse tiste, ki so preganjani in na različne načine trpijo.

Ob božični skrivnosti Gospodovega rojstva, ob herojskem zgledu sv. Štefana in tihem pričevanju matere Marije, okrepimo vero, krščansko in narodno identiteto ter ponos, da smo Slovenci in katoličani. Njihov zgled naj nam pomaga pregnati strah in nas napolni z vero, da je Gospod z nami. Še je upanje za nas, našo domovino in celoten svet. Prihodnost je v Božjih in tudi v naši rokah.

Vsem čestitam ob prazniku Samostojnosti in enotnosti!

Novice
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...