Škof Saje: Ne pustimo, da o naši usodi odločajo samo nekateri
Slovenija | 21.12.2023, 08:21 Marta Jerebič
Bliža se državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo nocoj ob 18.30 v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za domovino. Že sinoči jo je v novomeški stolnici daroval škof Andrej Saje. Župane, predstavnike vojske, policije, gasilcev, druge zastopnike družbenega in kulturnega življenja ter vernike je spodbudil, naj gradijo prihodnost na temelju pravičnosti in resnice ter kulture življenja.
Škof Saje je v pridigi poudaril, da je vsakdo od nas odgovoren za gradnjo družbe, ki bo temeljila na pravičnosti in resnici in bo spoštovala človekovo dostojanstvo od spočetja do naravne smrti, versko svobodo, ki bo ustvarjala primerno okolje za družine in omogočala razvoj in napredek za vse. »Ne pustimo, da o naši usodi odločajo samo nekateri. Naj se sliši naš glas in upoštevajo naše potrebe!,« je pozval škof Saje.
Čeprav smo po osamosvojitvi države napravili velik napredek in razvoj, sta po njegovih besedah zaskrbljujoči dejstvi skrajna polarizacija družbe in naraščajoče širjenje nestrpnosti. Zmanjšujejo se že pridobljeni demokratični standardi, katoličani in druge krščanske Cerkve ter verske skupnosti občutimo nerazumno zmanjševanje že pridobljenih standardov verske svobode in pravic ter nazadovanje dialoga med državo in nami.
Novomeški škof je pozval k pokopu pred desetletji nasilno pobitih ljudi po grapah in gozdovih ter zaščiti človeškega življenja ter ustavitvi vseh poskusov uveljavljenja asistiranega samomora in evtanazije.
Gradimo prihodnost na temelju pravičnosti in resnice ter kulture življenja
Smo v zadnjem tednu letošnjega adventa in s tem priprav na praznik Jezusovega rojstva, božič. Ob bližnjem državnem prazniku samostojnosti in enotnosti, ki bo 26. decembra, obhajamo sveto mašo za domovino. Ta praznik obeležuje razglasitev neodvisnosti republike Slovenije in nas spominja na leto 1990, ko je bila sprejeta temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, s čimer se je Slovenija odcepila od nekdanje skupne, večnarodne države Jugoslavije. Praznik simbolizira pridobitev suverenosti ter neodvisnosti, ko smo državljani Republike Slovenije stopili skupaj in se tesno povezali, da bi uresničili naša stoletna neuresničena hrepenenja po samostojnosti in demokraciji.
Današnja slovesnost je priložnost, da se najprej Bogu in drug drugemu zahvalimo za dar svobode in miru ter vse dobro, kar smo prejeli. Vključimo v to sveto mašo naše družine, sosede, sodelavce, krajane in državljane, s katerimi tvorimo samostojno Slovenijo. Še posebej se spomnimo tistih, ki so pri procesu osamosvajanja zanjo dali življenje.
Med nami so povabljeni gostje. Lepo pozdravljam župana mestne občine Novo mesto gospoda mag. Gregorja Macedonija in ostale župane iz naše škofije, predstavnike vojske, policije, gasilcev ter druge zastopnike družbenega in kulturnega življenja. Iskrena hvala za vaše delo in prizadevanja za skupno dobro naših prebivalcev in pripravljenost reševati odprta vprašanja, ki zadevajo Cerkev in družbo. Hvala zdravstvenim delavcem, zaposlenim v domovih za ostarele in drugim službam, ki skrbijo za pomoči potrebne, da lahko mi živimo v miru ter praznujemo. Pozdrav vsem vam, dragi bratje in sestre, ki smo se zbrali pri tej zahvalni evharistični daritvi.
Naša domovina pripada vsem. Vlada, občine in druge veje oblasti so postavljene za vse, da prisluhnejo in upoštevajo naše potrebe in delajo za skupno dobro vseh prebivalcev.
Za gradnjo družbe, ki bo temeljila na pravičnosti in resnici in bo spoštovala človekovo dostojanstvo od spočetja do naravne smrti, versko svobodo, ki bo ustvarjala primerno okolje za družine in omogočala razvoj in napredek za vse, je odgovoren vsakdo od nas. Ne pustimo, da o naši usodi odločajo samo nekateri. Naj se sliši naš glas in upoštevajo naše potrebe!
Čeprav smo po osamosvojitvi države napravili velik napredek in razvoj, sta zaskrbljujoči dejstvi skrajna polarizacija družbe in naraščajoče širjenje nestrpnosti. Zmanjšujejo se že pridobljeni demokratični standardi, katoličani in druge krščanske Cerkve ter verske skupnosti občutimo nerazumno zmanjševanje že pridobljenih standardov verske svobode in pravic ter nazadovanje dialoga med državo in nami.
Strnimo vrste v prizadevanju za mir in resnico, pravičnost in solidarno družbo, pri nas, v Evropi in po svetu. Molimo za mir v Ukrajini, Palestini ter povsod, kjer divjata vojna in nasilje. Božič prinaša sporočilo o miru za vse brez izjeme. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji (prim. Lk 2,14), so zapeli angeli na božično noč. Pomislimo, kaj dela vsak od nas in kaj lahko stori v prizadevanju za mir v naših družinah in okolju, kjer živimo. Dajmo slavo in čast Bogu, spoštujmo red v stvarstvu. Presezimo egoizem in razprtije ter postanimo nosilci miru.
Državni praznik nas spodbuja k refleksiji glede odgovornosti vsakega od nas za domovino, še posebej tistih, ki vodijo državo in odločajo o skupni prihodnosti. Ohranjanje in spodbujanje ljubezni do domovine je pomembno za vzpostavljanje tajnostne in pravičnejše družbe. Pri tem so pomembni narodni ponos, ovrednotenje naše kulture, zgodovine, vere ter narodne identitete ter pripadnosti. Pokopljimo pred desetletji nasilno pobite ljudi po grapah in gozdovih ter zaščitimo človeško življenje ter ustavimo vse poskuse uveljavljenja asistiranega samomora in evtanazije.
Ne dovolimo delitve na »vredno« in »nevredno življenje«, ki ga lahko ubijemo. Zavzemimo se za paliativno oskrbo hudo bolnih in za kulturo življenja, k čemur nas spodbujajo božični prazniki. Rojstvo novega človeka vedno prinaša upanje za družino in družbo. Novorojeni Gospod, je »Emanuel, kar pomeni, Bog z nami« (prim. Mt 1,23).
Marijin lik, o katerem spregovori današnja Božja beseda (Lk 1,26–38), nam pomaga prepoznati ovire v nas in okrog nas, ki otežujejo sprejetje Božjega življenja in uresničitev poslanstva, ki ga imamo. Naj omenim predvsem strah, ki hromi našo dejavnost in blokira sodelovanje in napredek. Bog nam ne bo ničesar vzel. Vera je za družbo pozitiven element, ki človeku prinaša osmišljanje njegovega življenja. Med drugim mnogim pomaga pri krepitvi vrednot, kot so pravičnost, poštenje, resnica, solidarnost in skrb za sočloveka in širšo skupnost.
»Ne boj se, Marija, saj si našla milost pri Bogu«, ji je rekel angel. Božja beseda do Marije ne pride prek svetopisemskega besedila, ampak iz globoke izkušnje Boga, ki se kaže v angelovem obisku. Marija je bila sposobna dojeti živo Božjo besedo v osebnem srečanju z angelom. Enako se danes dogaja z Božjim obiskom v naših življenjih. Bog nas obiskuje velikokrat in na različne načine. Zaradi pomanjkanja pozornosti in zaprtosti srca se ne zavedamo, da je tu in trka tudi na naša vrata. Božje obiskovanje je tako navzoče in neprekinjeno, da ga velikokrat ne zaznavamo in zaradi tega zamudimo veliko priložnost za krepitev vere, miru in veselja.
Marija se pogovarja z angelom. Pomiri se! Zaupa, kljub temu, da marsičesa ne razume. Tudi mi si v prihajajočih dneh vzemimo čas za tihoto, poslušanje in premišljevanje. Za pogovor. Podelimo si svoje izkušnje. Vprašajmo se, kaj nam pomeni božič? Kako ga želimo praznovati? Pogovarjajmo se o duhovnem izkustvu, o vprašanjih in strahovih. Pogovarjajmo se z Novorojenim Gospodom, Marijo, Jožefom, angeli in pastirji. Njihova občutja naj nam pomagajo pregnati strah in nas napolnijo z vero, da je Gospod z nami. Še je upanje za nas, našo domovino in celoten svet. Prihodnost je v Božjih in tudi v naši rokah. Živimo jo ozaveščeno, odgovorno in povezani med seboj.
Blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu.