Franc Bogovič: »Odločitev je bila zgodovinska«

Evropska Unija | 21.12.2023, 08:00 Tanja Dominko

Leto 2023 se izteka, sredi naslednjega leta pa tudi mandat sedanje sestave Evropskega parlamenta. Kako nanj gleda evropski poslanec Franc Bogovič, kje vidi prelomne odločitve, kako razmišlja o aktualni slovenski vladi in svoji prihodnji kandidaturi? Vse to boste izvedeli v nadaljevanju.

Po njegovih besedah so stalnica obeh mandatov, ko je sedel v Evropskem parlamentu, različne krize. »Najprej migrantska kriza, potem brexit, v tem mandatu covid, ki je spremenil način našega dela, sledila je ugotovitev, da mora evropska Evropa razmišljati o tako imenovani strateški suverenosti, kar naenkrat smo ostali brez zdravil, čipov za avtomobile in podobno. Vsekakor pa je ključna zgodba tega mandata vojna v Ukrajini, posledično skupni odzivi na energetsko krizo in na številne druge krize, ki so bile povzročene zaradi te vojne, tudi prehranska, zdaj smo že v novem konfliktu globalnih razsežnosti. Zelo veliko izzivov je tudi doma, nova vlada, z njo veliko zarečenega kruha in obljubljenih reform.«

Bogovič tudi sam opaža povečan pritisk migrantov na naše meje. »Sam prihajam iz krškega konca, mejni prehod Dobova Rigonce, kjer dnevno nezakonito našo mejo prestopi tudi po več 100 ljudi, je zelo blizu mene. Pogovarjam se z ljudmi, ki opozarjajo na te probleme. Mislim, da naša vlada, podobno kot Zeleni in Socialisti v evropskem merilu, tišči glavo v pesek in ne naslavlja tega problema na primeren način. Še celo nasprotno. S podiranjem ograje je dala signal dobrodošlice migrantom, predvsem tihotapcem, ki so velik problem. Leta 2015 je tudi Angela Merkel (tedanja nemška kanclerka, op.p.) stavila na napačno politiko odprtih meja, danes so azilni domovi v Nemčiji zapolnjeni, Švedska se je prelevila iz najbolj mirne države v državo z največ kriminala, celo terorizma. Na Nizozemskem je zmagal Wilders, tako da imamo problem. Evropa tega ne naslavlja na pravi način, to v Evropski ljudski stranki že dalj časa opozarjamo. Res pa je, da je v tej sestavi Evropskega parlamenta večina levo od nas, se pravi od liberalcev, socialistov, zelenih, ki so drugačnega mnenja. In imamo težave. Sam mislim, da se moramo s tem problemom odločno spopasti in poiskati rešitve.«

Ponosen sem na to, da je večina Evropskega parlamenta sprejela naš pogled, ki je racionalen. Še vedno gremo v smer zmanjševanja uporabe pesticidov, vendar na takšen način, da bodo o tem, kako do tja, odločile države in kmetje in kmetijska stroka.

Bogovič je kot evropski poslanec aktiven tudi pri kmetijski politiki, pogosto opozarja na škodljive ukrepe za kmete. Prejšnji mesec mu je uspelo pridobiti večino v Evropskem parlamentu in zavreči s strani Evropske komisije predlagano uredbo o fitofarmacevtskih sredstvih, pesticidih. Tudi sam vidi problem v tem, da se Evropska komisija odloča, kaj bo lahko počel nek kmet na Goričkem in na Krasu in česa ne. »To, da bi nekdo od tam prepovedal, da na celotnem območju nature 2000 ne bi smeli več uporabiti grama pesticidov, je praktično nemogoče, nesprejemljivo in proti tem neumnostim smo se uspeli upreti in to mnenje, ki ga je pripravil odbor za kmetijstvo (kjer je deloval kot pogajalec, op.p.), je dobilo bistveno večjo podporo kot tisto, ki ga je pripravil matični odbor, se pravi odbor za okolje In ti zeleni ideologi so tako dobili pravo zaušnico. Ponosen sem na to, da je večina Evropskega parlamenta sprejela naš pogled, ki je racionalen. Še vedno gremo v smer zmanjševanja uporabe pesticidov, vendar na takšen način, da bodo o tem, kako do tja, odločile države in kmetje in kmetijska stroka.« Bogovič je zgrožen, ker se na kmeta velikokrat gleda kot na tistega, ki ogroža okolje, zastruplja ljudi. »Kmetje opravljajo zelo plemenito delo in evropske kmetijske prakse so tako z vidika okolja kot dobrobiti zdravja živali in ljudi zagotovo najboljše. Boljših praks nima noben kontinent. Najprej dajmo kmetom priznanje za to, kar počno, da se bodo tudi mladi odločili, da bodo nadaljevali s to dejavnostjo. Ob izjavah, da je skupna kmetijska politika staromodna, pa jim sam postavim vprašanje, ali bo tudi prehranjevanje postalo staromodno ali bo še vedno treba trikrat na dan nekaj pojesti? Prenehati je treba s tem obtoževanjem kmetov.« Ob robu odvzema živali z okolice Krškega pa je Bogovič dejal, da se jasno kaže, kako gredo lahko vse stvari narobe, saj ljudje, ki nimajo veliko pojma o kmetijstvu, kar naenkrat ogrozijo celo obstoj kmetije. »Šel sem na to kmetijo in jim dejal, da naj popravijo nekatere stvari, ker niso idealne. Zagotovo pa niso bile v takšnem stanju, da bi bilo potrebno odvzeti živali. Mislim, da je tem ljudem (ki so odločali o odvzemu, op. p.) treba pristriči peruti, kajti je njihovo početje zelo škodljivo za družbo.«

Kot župan Krškega sem leta 1998 prisostvoval na sestankih nemških županov, ki so zelo jasno spraševali nemško vlado, kaj se pravzaprav gre pri tem umiku iz jedrske energije in Nemci že takrat niso imeli odgovorov, ampak so enostavno dejali, da je to politična odločitev. Kakšna je cena te politične odločitve? Danes vidimo po Evropi, kako zavožena okoljska energetska politika, ki jo ima Nemčija, vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Pri energetski varnosti smo se ustavili v nadaljevanju pogovora. Bogovič je pripravili tudi poročilo o malih modularnih reaktorjih, ki je prejelo kar dvotretjinsko podporo poslancev Evropskega parlamenta. »To je zgodovinska odločitev, ker se že več desetletij v Evropskem parlamentu s poročilom ni obravnavalo jedrske energije. Bila je na neki način izgnana iz Evropskega parlamenta, in sicer zaradi ideologije. Kot župan Krškega sem leta 1998 prisostvoval na sestankih nemških županov, ki so zelo jasno spraševali nemško vlado, kaj se pravzaprav gre pri tem umiku iz jedrske energije in Nemci že takrat niso imeli odgovorov, ampak so enostavno dejali, da je to politična odločitev. Kakšna je cena te politične odločitve? Danes vidimo po Evropi, kako zavožena okoljska energetska politika, ki jo ima Nemčija, vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Če pa gledamo z okoljskega vidika, pa je recimo ogljični odtis nemške elektrike skoraj dvakrat tako velik kot slovenske ali pa desetkrat tako velik kot francoske, kjer jedrska energija predstavlja 70 odstotkov te energije. To, da smo dobili to dvotretjinsko podporo, pojasni vlogo jedrske energije, ki bo v prihodnosti komplementarna z obnovljivimi viri energije. Mali reaktorji so neka nova tehnološka rešitev, ki rešuje predvsem probleme, kako bi lahko blizu mest, kjer je veliko energije potrebne za ogrevanje stanovanj in za industrijske komplekse, termoelektrarne nadomestili s temi manjšimi reaktorji. Mnogo držav polaga zelo velike upe v to tehnologijo, da bi pomagala pri razogljičenju Evrope, predvsem tistih panog, ki so sicer zelo težke za razogljičenje.«

Bogovič je potrdil, da bo znova kandidiral za evropskega poslanca, upa, da bodo stranke desne sredine vendarle sprejele kakšno odločitev o sodelovanju, zlasti dogovor z Novo Slovenijo je še odprt. Spregovoril pa je tudi o izzivih, ki jih vidi v prihodnje in izrazil veliko razočaranje nad slovensko vlado in njenim predsednikom.