Prešernova nagrajenca sta pesnica ter baletni plesalec

Slovenija | 04.12.2023, 16:19 Tone Gorjup

Upravni odbor Prešernovega skalda je sporočil, da sta Prešernova nagrajenca za leto 2024 pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern, grafični oblikovalec Tomato Košir.

Prešernova nagrajenca

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je najprej predstavil delo odbora v povezavi z iskanjem nagrajencev. Na javni poziv k oddaji predlogov za nagrajence je pripselo 127 vlog. Te najprej obravnavajo komisije za posamezna področja in ožji izbor kandidatov predolžijo odboru. Ta dobitnike izbere z najmanj dvotretjinsko večino vseh članov. Slednji so se odločili, da Prešernovo nagrado za življenjsko delo, prejmeta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Pri Eriki Vouk so opozorili na »zadržan, a estetsko dovršen pesniški izraz«, ki se zrcali iz njenih enajstih pesniških zbirk. Neubauer, starosta slovenskega baleta, pa je nagrado prejel zaradi zaslug na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino.

Nagrajenci Prešernovega sklada

Pesnica Cunta prejme nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, režiserka Kern pa za režijo igranega celovečernega filma Moja Vesna. Dramska igralka Zupančič, mezzosopranistka Drašček, stripar Horjak in grafični oblikovalec Košir pa za delovanje na njihovih področjih v zadnjih treh letih.

Vlada v spremembo zakona o Prešernovi nagradi

Vladna želja po »depolitizaciji« se je dotaknila tudi Upravnega odbora Prešernovega sklada. Ker za to še nima zakonske osnove, se je zaenkrat lotila le proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju. Prejšnji četrtek je določila predlog sprememb zakona o Prešernovi nagradi, s katero bo organizacijo proslav prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Ta po mnenju trenutne oblasti razpolaga z zmogljivostmi in znanji za izpeljavo proslave. Jože Muhovič je glede slednjega povedal, da odbor tega ne podpira. Na vladni predlog sprememb zakona so dali svoje pripombe, a odziva s strani vlade niso dobili. Sprememba glede priprve proslav bo veljala šele za leto 2025. Za proslavo na predvečer kulturnega praznika 2024, bo poskrbel sedanji upravni odbor, čeprav so bili do prejšnega tedna v negotovosti glede tega. Režiral jo bo Edward Clug.